Ne zmorem več

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Najprej bi ti čestitala, da si poleg vseh teh dejavnikov, ki si jih naštela, prišla do 4. letnika. In seveda boš tudi 4. letnik uspešno zaključila.

Je pa res, da se ti je zdaj nabralo vse skupaj. Matura in izbira fakultete sta dva ključna mejnika. Maturo lahko vsekakor opravljaš naslednje leto, če se ti zdi, da letos ne bi zmogla. Lahko pa se vseeno potrdudiš, kolikor se le da in lahko nasledje leto (oziroma v 2. roku mature, ki je avgusta) popravljaš ali zvišuješ ocene. Res pa je, da s tem zamudiš prvi rok vpisa na fakulteto, kar pomeni, da je v 2. roku manj možnosti, da si sprejeta na določeno študijsko smer, saj bo razpisanih manj mest. Kar pa naj ne vpliva na tvojo izbiro fakultete. Če letos ne boš sprejeta, se prijavi spet naslednje leto. 

Pri izbiri svoje poti, naj te spremlja ta misel - kaj bi počela, če bi imela dovolj denarja, a bi kljub temu želela početi nekaj, kar te z veseljem “vrže” zjutraj iz postelje.

Žal mi je, da ti svetovalna delavka na šoli daje občutek, da ne bi imela časa zate. Kljub temu ti svetujem, da pojdi do nje in se ji odpri. 

Veliko uspeha ti želim!

Mojca Lapi, mag. prof. pedagogike

Draga Niet.

Sporočamo da si prejela prvi del odgovora - od magistre profesorice pedagogike, drugi del odgovora pa ti bo podala psihologinja.

Vse dobro, veliko uspeha pri maturi in uspešno pri izbiri fakultete.

Lep pozdrav iz uredništva.

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena.

Hvala, da si se obrnila na nas in nam zaupala svojo stisko.

Predstavljam si, da se zelo slabo počutiš ob diagnozah, ki si jih dobila, hkrati pa verjamem, da morda lažje razumeš sama sebe in svoje težave s pozornostjo v šoli. Največja prednost je, da poznamo sami sebe, čeprav to pomeni cel kup izzivov in tega ni vedno lahko sprejeti. Vidim tudi, da imaš pomoč in da v tem nisi sama, mi je pa žal, da se ti zdi, da ti strokovnjaki niso v pomoč.

Ena možnost je, da se morda pogovoriš z njima in poveš, da ti njune obravnave niso tako v pomoč, kot bi si želela, po drugi strani pa je tudi možno, da nekatera zdravila ali terapije ne pomagajo takoj, saj je zadaj velika depresija, ki ima žal za posledico pomanjkanje volje, motivacije, izguba smisla življenja, kar pomeni, da vsako pomoč ali žarek žal ne vidimo kot to, kar je, saj nimamo moči in upanja, da bi ga prepoznali kot takega.

Tukaj bi ti predlagala tole: lahko daš sebi in strokovnjakom še malce več časa, da vidiš, ali je mogoče depresija tista, ki ne dovoli, da bi v pomoči videla korist in izboljšanje, še posebej, če ju ne vidiš takoj. Včasih si želimo, da bi bolečina takoj popustila, a je žal tako, da pri velikih stiskah, sploh depresiji traja, da se stvari spet postavijo na pravo mesto.

Druga možnost je, da psihiatru in psihologu poveš, kako se počutiš glede njune podpore in da žal ne dosegata rezultatov, ki bi si jih želela.

Tretja možnost je, da se (predvsem zaradi tega, ker pišeš, da več ne zmoreš in da bi najraje umrla) obrneš na telefonske linije, kjer ti bodo svetovalci pomagali glede samomorilnih misli in čustev: Na voljo je TOM Telefon (116 111; 12h-20h vsak dan), Klic v duševni stiski (01 520 9900; 19h – 7h vsak dan), Zaupni telefon Samarijan (116 123; 24h na dan). Tukaj ti bodo na koncu svetovali, da pojdi k psihologu ali psihoterapevtu, saj sta osebni stik/obravnava pri stiskah, ki jih navajaš, izredno pomembna.

Glede na to, da si že polnoletna, se lahko obrneš tudi na brezplačne svetovalnice Centra za psihološko svetovanje Posvet - jih je več po Sloveniji, za obisk ne potrebuješ napotnice, lokacije pa si lahko pogledaš na njihovi spletni strani www.posvet.org

Sicer pa sedaj obstajajo tudi centri za duševno zdravje, mislim da zaenkrat delujejo preko napotnic. So v vsakem mestu in bi morda tudi to bila ena izmed opcij zate (na primer Center za duševno zdravje odraslih Celje, Maribor, Ljubljana, Ptuj, Ormož, Murska Sobota itd).

Zdaj pa da se malo dotakneva še tvojih strahov glede mature in izdelanega letnika. Ti strahovi žal izvirajo iz tvojega prepričanja in miselnih vzorcev, kjer verjameš, da ti ne bo uspelo narediti mature, da ne boš prišla na željen faks. Do neke mere je skoraj vsakega mladostnika v srednji šoli tik pred maturo strah, da nebo zmogel. Tebe pa tvoje stiske in strahovi hromijo do te mere, da postanejo preveč in da čutiš, da ne zmoreš več. Misli vplivajo na čustva, to samo še poveča strah in anksioznost, ne moreš spati, vse več se obremenjuješ, ne moreš se učiti oz. vse skupaj zelo vpliva na koncentracijo, kar privede do negativnih ocen. V bistvu gre za začaran krog, kjer se vse začne z negativnim prepričanjem in mislimi, vodi pa do neprijetnih čustev in negativnih, neuspešnih izzidov.

Predlagala bi ti, da se s psihologom (svojim, ali pa, če se boš obrnila na koga drugega, ali na Posvet) pogovoriš o tem, da delata na spremembi prepričanj in misli, da začneš verjeti, da boš naredila maturo in prišla na faks, ki si ga želiš. Izredno pomembno se mi namreč zdi, da delaš na motivaciji, da začneš verjeti, da zmoreš, seveda pa hkrati tudi na koncentraciji, ki je nujno potrebna za uspešno učenje.

Če ti matura slučajno v prvo ne bi uspela, imaš na voljo še jesenski rok, tako da ni vse izgubljeno. V šoli si poskusi najti tudi kakšnega tutorja, mentorja, ali nekoga, ki bi ti pomagal pri učenju, tam kjer vidiš, da ti mogoče malo škripa (dopolnilni pouk, ali karkoli kar bi ti pomagalo narediti letnik in maturo).

Toplo pa ti priporočam, da si vzameš malo časa zase in si pri vsem tem (tudi če ti ne uspe, kot bi si želela) nežna do sebe. Naštela si mi namreč diagnoze, s katerimi se učiš živeti in s katerimi, vsaj na začetku, ni lahko, zato ne pričakuj preveč od sebe, predvsem pa ne takoj. Depresija rabi čas, da izveni, ADHD rabi tehnike učenja in strategije ohranjanja koncentracije, Asperger pa prilagoditve, potrpljenje, ukvarjanje s sabo in čas, ki je potreben, da nastopi izboljšanje, ki si ga želiš.

Želim ti vse dobro, upam, da boš našla podporo, ki jo potrebuješ, in dala priložnost tako sebi kot drugim, da se stvari počasi, a zagotovo izboljšajo.

Srečno! 

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije