Ne živim svojega življenja

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

hvala za iskren zapis tvojih občutkov. V vsakodnevnem življenju se nenehno srečujemo z vzponi in padci, ki življenje pravzaprav razgibajo in bogatijo. Ljudje smo socialna in čuteča bitja, zato se v nas venomer sprožajo številna občutja, tako pozitivna kot negativna. Navajaš, da imaš prijateljice, s katerimi se družiš in se ob njih dobro počutiš, a najverjetneje do njih (še) nisi popolnoma zaupljiva, s čimer ni nič narobe. Imaš tudi starejšo sestra in mlajšega brata, ki sta prijetna družba, pa vendarle imaš občutek, da ti nenehno nekaj manjka. Iz zapisanega sklepam, da imaš za svoja leta precej zrelo razmišljanje o odnosih in življenju nasploh. Omenjaš t.i. odštekano druščino, s katero bi lahko na polno uživala življenje. Zdi se, da ti mnenje drugih res ogromno pomeni oz. da se v tvoji glavi konstantno odvija misel »Kaj bodo pa drugi rekli?!«, kar nakazuje na tvojo nesigurnost in s tem tudi nizko samopodobo in samospoštovanje. Nisi sebična, saj zelo jasno razmišljaš in prav je, da svoje občutke deliš z nekom ter poiščeš načine za soočenje s tvojim izzivom. Vsaka težava je priložnost za osebnostno rast in s tem delaš na sebi. Všeč mi je stavek, ki si ga zapisala: »Želim, da bi bila drugačna jaz, ne ljudje okoli mene.«, saj to pove, da imaš oblikovano vizijo in s tem, ko se spreminjamo sami, kot posamezniki, spreminjamo tudi svet in dogajanje okoli sebe.   

Menim, da bi bilo zelo dobro in predvsem koristno zate, da bi pričela z delom na sebi, na lastni samopodobi, izboljšanju samozavesti in samospoštovanja. To je sicer dolgotrajen proces, ki ga ljudje (tudi odrasli) usvajamo in negujemo tekom celega življenja. Od lastne samopodobe je odvisno tudi, kako nas dojemajo vsi okoli nas, zato je pomembno, da vsak dan gradimo svojo samopodobo v pozitivni smeri. Prvi korak je to, da začneš verjeti vase in se zavedati, da si vredna ljubezni, uspeha, podpore, razumevanja in spoštovanja. Sproti si zastavljaj dosegljive cilje, doma, v šoli, pri dejavnostih, ki jih imaš rada (športno, glasbeno, kulturno področje). Bodi pozorna na svoje občutke; če zmoreš, bi bilo dobro, da bi si svoja občutja nekaj časa zapisovala v svoj dnevnik. Trening hvaležnosti (tudi za tiste najbolj drobne stvari) je neprecenljiv in z gotovostjo prinaša pozitivne spremembe. Prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ti lahko pomagata pri soočanju z negativnimi občutji.

Pomni: misli imajo neverjetno moč in predstavljajo polovico cilja. Ko boš imela sama sebe bolj rada, bo to opazno tudi navzven in prepričana sem, da bodo kasneje občutja, ki jih trenutno doživljaš, manj intenzivna ali pa bodo celo izginila. Bodi srečna takšna, kot si, ne takšna, kot misliš, da bi morala biti.

Dajem ti 7-dnevni izziv za krepitev lastnih pozitivnih lastnosti:

1.      Pripravi si pisalo in lističe (lahko so različnih barv in oblik)

2.      Vsak večer si vzemi minuto časa in na listek zapiši nekaj pozitivnega o sebi (eno stvar, ki ti je pri tebi všeč – npr. »prijazna sem«/ »rada pomagam soljudem« / »danes sem se nasmehnila tujcu, ki sem ga srečala na cesti« / »všeč so mi moje oči«). Pomisli na vse osebnostne lastnosti, fizične značilnosti in dobra dejanja.

3.      Listke lepi na vidna mesta (na vrata ali stene sobe, na pisalno mizo, v kopalnici na ogledalo, v kuhinji na hladilnik…)

4.      Kadarkoli se v tebi prebudi negativno čustvo, si v spomin prikliči pozitivne besede, ki si jih zapisala na listke.

 

Želim ti veliko ljubezni do sebe in poguma na tvoji življenjski poti. Verjemi vase, spoštuj se in rada se imej. Če boš želela še kakšen nadaljnji nasvet ali pogovor, pa kar napiši, bom z veseljem odgovorila.

Objem,

P.s.: Prav zanima me kakšno zvrst glasbe poslušaš in kakšen hamburger imaš najraje. Oglasi se še kaj. :)

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij