Ne vem več

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena.

Hvala, da si nam zaupala svojo stisko s tem, ko si se obrnila na nas. Res mi je žal, da se tako počutiš, vseeno pa upam, da nama uspe najti vsaj čisto majhno lučko na koncu tunela.

Vsi ljudje potrebujemo toplino in ljubezen, tako da ni nič nenavadnega, da si to želiš oz. k temu stremiš. Tisti ljudje, ki doma ne dobijo prej omenjenega, se še hitreje navezujejo in še bolj iščejo ta del, ki jim manjka. Brez tega, da smo na nekoga navezani in da mu zaupamo svoje stiske, ne moremo biti dolgoročno psihično zdravi, saj je to ena izmed osnovnih človeških potreb, če si to priznamo ali ne. Ravno zato se nima smisla pretvarjati, ker nas v odnosih 'odrešuje' ravno to, da smo lahko pristni in iskreni, in da lahko odkrito delimo svoje izzive, pa tudi najbolj skrite (včasih ne najlepše) dele sebe. To nas povezuje in hkrati osrečuje, saj sta zaupanje in razumevanje poleg ljubezni gonilo našega življenja.

To, kar ti opisuješ, kaže na to, da vsega tega nisi dobila dovolj ali pa da ti niso znali pokazati na prav način. Velikokrat pride do tega, ker starši tega sami niso dobili ali pa so pri izražanju teh čustev precej nerodni. Žal je velika večina ljudi vzgojena na način, ki ne dovoljuje kazanja pristnih čustev, veliko ljudi jih potlačuje in se pretvarja, da je vse ok. Ker ne želijo pokazati, kako jih boli in ker ne želijo pokazati, da so ranljivi.

Ti si s svojim pismom pokazala ogromno poguma, ker resnično ni lahko pisati o svojih najbolj globokih stiskah, še posebej, ko se človek sprašuje, kaj je smisel njegovega življenja oz. če ima sploh smisel, da živi.

Bi mi lahko napisala kaj več o tem, kaj se dogaja, kar ti vzbuja večje občutke žalosti in temnih občutkov v zadnjem času? Si bila že kdaj pri psihologu? Če se ti občutki večkrat pojavljajo, bi te toplo vzpodbudila, da morda razmisliš o tem, da bi poklicala na svetovalne telefonske linije ali morda obiskala psihologa. Spodaj ti bom napisala več virov pomoči, ki jih lahko uporabiš, ko ti je najtežje.

Tvoje profesorice sicer ne poznam, ampak sem prepričana, da bi bila vesela, da se ji je nekdo zaupal, pa četudi prijateljica punce, ki je pri njej prva poiskala pomoč. Odrasli, ki opravljamo poklic profesorjev, psihologov, svetovalnih delavcev, zdravnikov in podobno, smo zelo veseli, če lahko našim mladostnikom pomagamo in nikoli ne razmišljamo o tem, če samo iščejo pozornost ali pa kaj več. Tudi če jo bi, je to za nas znak, da rabijo pomoč. Toplo te vzpodbujam, da navežeš stik, če ga lahko, in ji poveš, da si pogosto v stiski, da se slabo počutiš, da si žalostna in pogosto osamljena, in da te zanima, če morda ona ve, kje bi lahko poiskala pomoč. Prepričana sem, da se boš vsaj malo boljše počutila in da bosta skupaj našli pomoč, ti pa se ne boš več počutila osamljeno in nerazumljeno.

Neodvisno od tega, če se odločiš povedati profesorici ali ne, pa ti toplo priporočam tudi spodnje vire pomoči. Uporabiš lahko enega, ali pa vse, boš videla kaj te bo najbolj pritegnilo in kaj bi si najbolj želela uporabiti:

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov - obstajajo na večih lokacijah po Sloveniji, klikni na spodnji link, da vidiš, če je katera blizu tebe, potem jih lahko pokličeš in se naročiš. Za to ne rabiš napotnice: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-in-mladostniki/

Svetovalnice Centra za psihološko svetovanje Posvet - jih je več po Sloveniji, so brezplačne, tudi tukaj ne rabiš napotnice, poglej pa na njihovi spletni strani katera ti je najbližje: za mladostnike tvoje starosti so na voljo v Ljubljani, Celju in na obali www.posvet.org

Telefonsko svetovanje – lahko pokličeš na TOM telefon v primeru stiske oz. samomorilnih misli, čustev (116 111, vsak dan od 12. do 20. ure). Potem je še tu Klic v duševni stiski (01 520 99 00, vsako noč med 19. in 7.  uro zjutraj) in zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123, 24 ur na dan).

Resnično upam, da ti kaj od napisanega pride prav, si pa vabljena, da se še oglasiš in kaj več napišeš o svoji stiski.

Želim ti vse dobro, pa srečno!

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije