NE VEM KAKO NAPREJ :(

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

če prav razumem, si se s svojimi  čustvenimi težavami doslej ukvarjala sama. Znala si tudi poiskati zase različne izhode, nove  rešitve, kar je pohvalno in kaže, da si borka. Čeprav so bili nekateri izbori tudi dokaj uničujoči (npr. samopoškodovanje, zapiranje v svojo sobo in zatekanje v posteljo).  Ko govoriš o svojih čustvih obupa, žalosti praznine, imam občutek, da si vendarle želiš razumevanja in pomoči staršev, a ne najdeš poguma, da bi z njimi spregovorila o svojih stiskah. Kakšen pa je tvoj odnos s starši? Se pogovarjate, te podpirata pri tvojih odločitvah? Glede na to, da ti omogočata vse te različne aktivnosti, ki jih izbiraš, bi rekla, da te podpirata in razumeta, mar ne? Seveda imajo odrasli svoje odrasle probleme, a nikar ne misli, da zato niso odprti za probleme svojih otrok. Skrivati pred njimi je lahko za vse bolj obremenjujoče, kot odkrit pogovor.   

Včasih je res težko povedati kaj nas teži, zaradi česa smo žalostni, se počutimo osamljene, brez moči, nerazumljene, obupane ali česa si dejansko želimo. Morda pa bi vseeno poizkusila s pogovorom z osebo, ki ji zaupaš, jo ceniš in imaš rada, preden se zatečeš h kakšnemu dejanju, s katerim bi si lahko škodila? Verjemi, da si za starše zelo pomembna in bodo znali prisluhniti, če jim razkriješ svojo stisko. Tudi bratje in sestre, sestrične, bratranci, stari starši in drugi sorodniki se pogosto lahko zelo obnesejo v vlogi zaupnih oseb.  Poleg tega imaš fanta, ki ga imaš rada in on ima rad tebe? O čem se pogovarjata, saj praviš, da sta pogosto na zvezi?  Morda bi se zaupala njemu?  Ali si kdaj pomislila, da bi si poiskala strokovno pomoč? Po moji oceni,  tudi ta možnost ni zanemarljiva. Odkrit in iskren pogovor z osebo, ki ti pozorno prisluhne, je vedno zdravilen in v človeku vzbudi novo upanje. Saj najbrž veš, da lahko kličeš na različne naslove, kjer pri telefonu dežurajo osebe usposobljene za svetovanje?

V svoji strokovni praksi sem srečala zelo veliko ljudi, ki so poizkušali storiti samomor. Po neuspelem poizkusu so se zdravili, bili pripravljeni sprejeti pomoč, nekaj spremeniti v svojem življenju in večina jih je izbrala življenje, si dala priložnost za soočanje z izzivi v svojem življenju, v iskanju drugačnega pogleda na življenje in novih priložnosti. Iskanje smisla v vsaki, še tako težki situaciji je tisto, kar lahko človeka reši, ga navda z novim upanjem, preusmeri k drugačnim pristopom pri soočanju z življenjskimi izzivi. Na misel mi pride Viktor Frankl in njegova knjiga “Psiholog v taborišču smrti”, v kateri pripoveduje o tem, kako je on v tistem brezupnem okolju našel smisel življenja in uspel preživeti. 

Čeprav verjamem, da se ti tvoje sedanje življenje zdi obupno, da trenutno ne vidiš izhoda, a verjemi vsak dogodek, doživetje v našem življenju ima svoj smisel. Tudi nihanje v razpoloženju ni nekaj neobičajnega, le da je pri nekaterih ljudeh bolj izrazito. Da je aktivnost tista, ki pomaga k boljšemu počutju in razpoloženju, si izkusila že sama. Še veliko je aktivnosti, ki jih nisi preizkusila, a lahko zelo pomagajo. Npr. različne tehnike sproščanja, psihoterapija, pisanje dnevnika ... Tudi sedaj  si lahko ponosna nase, da si zbrala toliko moči v sebi in  nam pisala. Vsekakor nam lahko še pišeš. Si dobrodošla. 

Na koncu imam zate še kratko zgodbico. Takole  nekako gre: V neki deželi je živel mogočen vladar, ki je  bil silno bogat in si je lahko uresničil vsako željo. Nekoč pa si je zaželel nekaj takšnega, kar ga lahko spravi v slabo voljo kadar bo dobro razpoložen in v dobro voljo, kadar se bo počutil slabo. Zbrali so se vsi največji modreci v deželi in po dolgem posvetu so se odločili za darilo. Izdelali so prstan, na katerem je pisalo: “Tudi to bo minilo.”

Želim, da dobro premisliš o možnostih, ki jih ponujam v odgovoru in se odločiš, kaj boš izbrala. Vedi, da je življenje tvoje, da ponuja številne možnosti, da obstaja veliko poti, ki vodijo k rešitvam. Vsaka pot v novo smer pa se pričenja s prvim korakom.

Želim ti vse dobro.

Jožica Barborič, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka

 

Draga, someone,

skrbi nas zate in radi bi ti pomagali.

Se nam lahko javiš na mail uredništva, da ti pomagamo do ustrezne pomoči? Mail: tosemjaz@nijz.si

Sicer pa uporabi vsaj enega od virov pomoči za mladostnike v stiski: www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/

Če boš spet razmišljala, da želiš končati svoje življenje, takoj pokliči na številko za urgentno medicinsko pomoč (112).

Verjemi, obstajajo ljudje in strokovne službe, ki ti lahko pomagajo.

Ne obupaj!

Prijazen pozdrav iz uredništva

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena draga Someone,

rada bi vedela, kje si zdaj, kaj počneš. Si bila danes v šoli? Kako je bilo? Si s kom govorila? S fantom morda?

Praviš, da je vsak dan slabše, da ne zmoreš več. A vendar si zmogla prebrati moje pisanje in nanj odgovoriti. Iz tega razberem, da je tvoje sodelovanje z nami bolj kot karkoli drugega, klic na pomoč. Saj ni treba zdaj storiti ničesar velikega, saj nihče v tem trenutku od tebe ne pričakuje več kot le to, da ostaneš z nami na zvezi.

Seveda bi bilo še bolje, če se odločiš vzpostaviti stik z nekom, ki bi se s tabo pogovoril v živo in ne le pisno. Iz uredništva so ti poslali več naslovov, kjer ti bodo znali takoj pomagati, kjer se lahko takoj z nekom pogovoriš.

Kot sem rekla že prej, je pomembno storiti le prvi korak v novi smeri in ti si ga že storila. In ne pozabi, da je jutri nov dan.

Želim ti mirno noč in pričakujem tvoj odgovor.

Jožica Barborič, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije in realitetna psihoterapevtka