Ne vem, kaj naj storim

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, Karin,

hvala, da si se obrnila po nasvet. Tvoj zapis kaže, da zelo premišljuješ o svojih občutkih in odnosih, kar je pomemben korak pri razumevanju same sebe.

Popolnoma običajno je, da se v dolgih razmerjih, še posebej če se pojavijo težave, včasih vprašamo, ali je to res tisto, kar si želimo. Obenem je povsem človeško, da nas pritegne kdo drug, še posebej, če v trenutnem odnosu nismo povsem zadovoljni. To ne pomeni, da je z odnosi ali tabo kaj narobe – pomeni le, da si na točki, ko moraš raziskati svoje želje in prioritete.

Ključno vprašanje, ki si ga moraš zastaviti, je, kaj si resnično želiš – tako glede trenutnega odnosa kot glede stika z drugim fantom. Se v tvojem trenutnem razmerju še počutiš ljubljeno, izpolnjeno in spoštovano? Ali pa si morda opažala, da te bolj vleče v druge smeri? Pomembno je, da si iskrena do sebe – to je prvi korak k temu, da boš lahko ravnala tudi pošteno do drugih.

Kar zadeva tvojega trenutnega fanta, je dobro, da premisliš, ali sta težave, ki jih omeniš, nekaj, kar bi lahko skupaj rešila, ali pa se zdi, da sta se začela oddaljevati. Če začutiš, da tvoja čustva niso več povsem pri njem, je smiselno razmisliti o iskrenem pogovoru. Poštenost v razmerju je ključna, ne le zaradi partnerja, ampak tudi zaradi tvojega miru in občutka integritete.

Kar pa se tiče »drugega fanta«, lahko stik z njim vzpostaviš na preprost, prijateljski način, ki ne daje preveč pritiska ali pričakovanj. Na primer, lahko mu napišeš sproščeno sporočilo in vidiš, kako se odzove. Pomembno je, da si pri tem realna – včasih nas ideja o nekom bolj privlači kot dejanska oseba, še posebej, če smo v razmerju, kjer nismo povsem zadovoljni.

Priporočam ti, da si daš čas. Preden narediš kakršenkoli večji korak, poskusi razjasniti svoje občutke in prioritete – kaj te res osrečuje in kaj si želiš za svojo prihodnost. Pomembno je, da najdeš odgovor, ki bo v skladu s tvojimi vrednotami in občutkom za poštenost – do sebe in drugih.

Če boš čutila, da potrebuješ dodatno podporo ali pogovor, se vedno lahko obrneš sem.

Drži se in pogumno naprej! :)

Živa Pirc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Draga Karin,

najlepša hvala, da si se ponovno oglasila in delila, kako se počutiš. Vidim, da si v zelo občutljivem obdobju, polnem negotovosti in notranjih bojev, zato bi najprej rada poudarila, da se mi zdi dobro, da o tem premišljuješ, si zastavljaš vprašanja in razmišljaš o svojih občutkih, četudi je situacija zdaj zate zares težka.

Iz tvojih besed je razvidno, da si se v trenutnem razmerju začela oddaljevati od svojega fanta. To, da se počutiš neprijetno ob dotikih, in da pogovori z njim ne prinašajo sprememb, sta jasna pokazatelja, da razmerje zate ni več takšno kot je bilo na začetku. Čeprav opisuješ, da je tvoj fant dober človek, ki se trudi, se zdi, da se tvoji občutki do njega spreminjajo. To je nekaj, kar se v odnosih včasih zgodi – ljudje rastemo in se razvijamo, naše potrebe in želje pa se lahko s časom spremenijo.

Razumem, da je težko, saj je očitno, da ga spoštuješ in ti ni vseeno zanj. A zdi se, da  morda vztrajaš v tem odnosu bolj zaradi občutka dolžnosti kot iz ljubezni in zadovoljstva, ki bi morala biti temelj vajinega odnosa. Če globoko v sebi čutiš, da stvari ne bodo postale boljše, je pomembno, da si dovoliš priznati, kaj si resnično želiš – zase in zanj. Poštenost, tako do sebe kot do partnerja, je v takšni situaciji ključna. 

Privlačnost do drugega fanta je še dodatno zapletla situacijo. Ta fant morda predstavlja svežino, nekaj novega, kar ti trenutno manjka v obstoječem odnosu. A pomembno je, da najprej razčistiš, kaj si želiš v svojem trenutnem razmerju, preden vzpostaviš stik z njim. Pomembno pa je, da se zavedaš, da ta občutek ne more biti razlog za odločitev o koncu trenutnega razmerja – ta odločitev mora izhajati iz tebe in iz tvojega odnosa do fanta, s katerim si zdaj.

Razmisli, ali te v razmerju zadržujejo resnična čustva do partnerja ali morda občutek dolžnosti, ker je on dober in te ima rad. Če čutiš, da si nesrečna in da ni poti naprej, je prav, da si do njega poštena. Jasno mu povej, kako se počutiš, in zakaj misliš, da vajino razmerje morda ne vodi več tja, kamor si želiš. Iskren pogovor, čeprav boleč, bo dolgoročno najbolj spoštljiv in pravilen za oba. 

Ko boš razčistila svoje misli in občutke v zvezi s trenutnim razmerjem, boš lažje ugotovila, kako (ali če sploh) želiš pristopiti k drugemu fantu. Pomembno je, da nove odločitve sprejmeš z jasno glavo, brez pritiska ali iluzij.

Karin, verjamem, da je to zares težko obdobje, a zaupaj vase. Prisluhni svojim občutkom in si dovoli slediti poti, ki te bo dolgoročno najbolj osrečila. Če boš potrebovala dodatno podporo ali pogovor, se lahko kadarkoli obrneš name.

Drži se in pogumno naprej,

Živa Pirc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Karin, pozdravljena ponovno,

najprej hvala, da si se spet oglasila in delila svoje misli. Vidim, da si v zelo zahtevni situaciji, in da te obremenjuje veliko različnih čustev – razočaranje, žalost, občutek dolžnosti, pa tudi močna empatija do fanta, čeprav lahko jasno iz tvojega zapisa razberem, da si želiš zaključiti to zvezo.

Glede na to, kar opisuješ, je zelo očitno, da si v razmerju, ki te ne osrečuje več in v katerem ne vidiš prihodnosti. Tvoja čustva so se sčasoma spremenila, poleg tega pa si opazila vzorce obnašanja pri fantu, ki ti ne ustrezajo in jih ne moreš več spregledati. Ko v odnosu več ne vidimo prihodnosti in nam bolj jemlje energijo kot jo daje, je povsem okej, da ga zaključimo – ne zato, ker bi bila ti nesramna ali brezčutna, ampak zato, ker si zaslužiš odnos, v katerem se boš počutila dobro, spoštovano in srečno.

Zdaj je vprašanje, ki ga zastavljaš "kako naprej?" Če sem te prav razumela, si odločitev že sprejela, sledi pa dejanje.

Čeprav veš, da si ne želiš nadaljevati odnosa, te skrbijo fantove reakcije in kako boš to izvedla. To je popolnoma razumljivo, še posebej, ker pišeš, da ne bi želela nikogar prizadeti. Vendar je pomembno vedeti, da daljše odlašanje ne bo nikomur koristilo – ne tebi, ne njemu. Pomembno je, da mu jasno in mirno poveš, da je konec. Ker praviš, da te ne sliši ali ne sprejema tvojih občutkov, je ključno, da mu jasno, odločno in brez oklevanja poveš, da s tem odnosom zaključuješ. Lahko mu poveš, da si o tem razmišljala dolgo, da ti ni lahko, a vseeno misliš, da je za oba dobro, da gre vsak svojo pot. Ne dovoli, da bi te prepričeval ali manipuliral s stavki, kot so "bom se spremenil" ali "bova rešila." Odločitev si že sprejela in nimaš več dolžnosti, da ostaneš.

Ker si omenila, da se težko sooča z zavrnitvijo in da zna biti užaljen ali se jezi, pričakuj, da bo morda poskušal vplivati nate – lahko bo jokal, te prepričeval, ali celo krivil. Pomembno je, da ostaneš mirna in ne podležeš čustvenemu izsiljevanju. Če vidiš, da ne sprejema tvoje odločitve ali postaja neprijeten, lahko pogovor zaključiš.

Iz tvojih zapisov lahko razberem tudi, da te skrbi, kako se bo fant počutil. Zelo lepo je, da si empatična in da ti ni vseeno, kako se drugi počutijo, a to ne pomeni, da si odgovorna za njegovo srečo ali življenje. Vsak posameznik je odgovoren za svoje počutje in prihodnost – tudi on. Ko enkrat zvezo prekineš, ne puščaj odprtih vrat, če si resnično prepričana, da ne vidiš več skupne prihodnosti. To pomeni, da ne ostajata v stikih iz usmiljenja ali krivde, saj bi to obema oteževalo nadaljevanje življenja.

Zelo običajno pa je tudi, da boš čutila mešanico čustev – olajšanje, žalost, morda tudi kanček krivde. To je naravno in pričakovano. Pomembno je, da si daš čas in se ne siliš, da takoj "preboliš." Če te bo kdaj premamilo, da bi mu pisala ali se vračala v stare vzorce, se spomni, zakaj si sprejela to odločitev.

Ne pozabi, da je pomembno tudi tvoje počutje. Odločiti se za konec zveze ni sebično – je pogumno in odgovorno dejanje do sebe in tudi do druge osebe, saj oba zaslužita biti z nekom, kjer je zveza obojestranska in izpolnjujoča.

Želim ti veliko poguma in vse dobro. Vesela bom, če se še kaj oglasiš in sporočiš, kako je šlo.

Živa Pirc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala za tvoje sporočilo in zaupanje. Zelo dobro opažaš vzorce njegovega vedenja, kar je pomemben korak pri ohranjanju lastnih mej. Čustveno izsiljevanje, zanikanje in hitra nihanja razpoloženja lahko res otežijo proces razhoda, zato je ključno, da ostaneš trdna pri svoji odločitvi.

Če se bo začel vsiljevati v tvojo družino ali prestopal kakršnekoli meje, je pomembno, da jasno postaviš meje in se po potrebi obrneš po podporo – najprej k tistim, ki jim zaupaš, kot so starši, drugi družinski člani ali prijatelji. Če bi se znašla v stiski ali negotovosti glede naslednjih korakov, se lahko obrneš npr. tudi na Posvet, ki nudi brezplačno psihološko svetovanje ali na TOM telefon (116 111).

Ne pozabi, da v tem nisi sama – obkroži se z ljudmi, ki te razumejo in podpirajo.

Lep pozdrav,

Živa Pirc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, da si delila, kako se počutiš. Verjamem, da ti je zdaj izjemno težko in da te preplavljajo dvomi, žalost in tudi občutek izgube. Vse, kar doživljaš, je zelo običajno, saj so razhodi čustveno zahtevni, tudi ko pri sebi vemo, da je bila odločitev pravilna.

Tvoja žalost ne pomeni nujno, da si naredila napako, ampak da je bil ta odnos pomemben del tvojega življenja. Spomini, bolečina in občutek praznine so pričakovani, a to ne pomeni, da bi morala dvomiti v svojo odločitev. Spremembe so vedno težke, tudi če so za nas dolgoročno najboljše.

Poskusi si dati dovoljenje, da za tem odnosom tudi "žaluješ". To ne pomeni, da si šibka, ampak pomeni, da si človek s čustvi in da predeluješ nekaj velikega in zate pomembnega. Tudi solze so naraven odziv na izgubo.

Glede osredotočenosti na vsakdanje življenje in za korake vnaprej pa si poskušaj postaviti dnevne cilje, ki ti bodo pomagali ostati v rutini. Dovoli si tudi trenutke žalosti, a hkrati se poskušaj usmerjati tudi v stvari, ki te veselijo ali te pomirjajo. Pogovor s prijatelji, telesna aktivnost, ustvarjanje ali zgolj sprehod na svežem zraku ti lahko pomagajo pri preusmerjanju misli.

Napisala si tudi, da doživljaš občutke krivde in to, da čutiš fantovo bolečino – to je znak tvoje empatije, kar je lepa lastnost, a pomembno je, da ne prevzameš odgovornosti za njegova čustva. Tudi on bo moral predelati svoje občutke, kar je del procesa.

Kot sem že omenila, ti lahko pri tem zelo pomagajo starši, družina ali kdo drug, ki mu zaupaš. Pomembno je, da veš, da v tem nisi sama. Če boš začutila, da potrebuješ dodatno podporo ali pogovor s strokovnjakom, ti priporočam tudi možnost svetovanja v živo preko naše spletne strani To sem jaz  (https://www.tosemjaz.net/pogovori-se/), Lahko si ogledaš urnik in preveriš, kdaj je na voljo strokovnjak, s katerim se boš lahko pogovorila.

Ne pozabi – nisi sama v tem in sčasoma bo lažje.

Želim ti veliko moči,

Živa Pirc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

razumem, da te je dogodek glede obeh fantov prizadel, saj se ti zdi, da si vedno ravnala iskreno in s spoštovanjem. Dejstvo, da je o tebi govoril slabo, bi verjetno bolj kazalo na njegovo potrebo po tolažbi kot na resnično sliko o tebi. Ljudje v stiski včasih rečejo stvari, ki jih kasneje obžalujejo.

Pomembno je, da se ne obremenjuješ s tem, kaj si drugi mislijo – tisti, ki te poznajo, vedo, kakšna si v resnici. Kar se tiče fanta (A), če bo kdaj priložnost za pogovor, boš lahko sama pokazala, kdo si, brez posrednikov in boš lahko pojasnila svoj del zgodbe.

Najbolj pomembno pa je zdaj, da poskrbiš zase in za svoje počutje. Če te vse to preveč obremenjuje, se osredotoči nase in na ljudi, ki ti prinašajo dobro energijo. Če potrebuješ dodatno podporo, ti še vedno priporočam svetovanje v živo preko naše spletne strani To sem jaz  (https://www.tosemjaz.net/pogovori-se/), ali pa brezplačno svetovalnico Posvet.

Lep pozdrav,

Živa Pirc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, Karin,

me veseli, da si se zopet javila, hkrati pa mi je zelo žal, da si trenutno v situaciji, ki je zate zelo težka. Kar doživljaš, je povsem naraven proces žalovanja za odnosom, ki je bil del tvojega življenja več let. Ko se konča zveza, se ne prekinejo samo stiki z osebo, ampak tudi rutine, občutek bližine, navade in del identitete, ki si ga gradila skupaj s partnerjem. Zato ni nič nenavadnega, da te preplavljajo žalost, dvomi, tesnoba, občutek krivde in hkrati pogrešanje lepih trenutkov. To še ne pomeni, da si naredila napako, ampak da je bil odnos zate pomemben-

Ko pridejo spomini, se zelo pogosto zgodi, da idealiziramo preteklost. Osredotočimo se na lepe trenutke, slabih pa ne vidimo več tako jasno. Vendar ti sama veš, zakaj si se odločila za konec – to ni bila impulzivna odločitev. Dolgo si poskušala, govorila, razlagala, bila potrpežljiva. Ko človek več ne vidi prihodnosti in se ob partnerju počuti nesrečnega, je konec zveze kljub bolečini pogosto najbolj poštena odločitev za oba. 

Zelo običajno je tudi, da čutiš njegovo bolečino in krivdo, ker si ti prekinila odnos. To pa ne pomeni, da si odgovorna za njegovo počutje – vsak od vaju mora zdaj svojo bolečino predelati sam. Če bi mu zdaj pisala ali iskala njegovo bližino, bi to sicer za trenutek omililo tvojo stisko, a bi proces le še podaljšalo in tebe spet zapletlo v odnos, iz katerega si se želela izviti.

Največ, kar lahko zase narediš, je, da si dovoliš občutiti to žalost in hkrati nežno skrbiš zase. Vzpostavi rutino, pogovarjaj se z ljudmi, ki ti dajejo občutek varnosti, počni stvari, ki ti prinašajo vsaj kanček olajšanja – sprehod, glasba, zapisovanje misli, druženje. Ni treba, da je veliko; pomembno je, da si s tem postopno vračaš občutek stabilnosti.

Sčasoma se bodo občutki spremenil. Vem, da je to mogoče v tem trenutku težko verjeti, vendar to ni prazna tolažba, ampak človeški proces, ki ga vsi poznamo. Trenutno si še v najtežjem delu, a z vsakim mesecem boš imela več prostora za sebe, za nove izkušnje in občutke. Sčasoma bo lažje.

Za dodatno podporo bi ti res priporočala brezplačno svetovalnico Posvet ali pa Center za duševno zdravje v tvojem lokalnem okolju za kontinuirano obravnavo.

Želim ti vse dobro,

Živa Pirc, mag. psihologije