Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Ne vem kaj naj dam za naslov

Tema: Samomor, Zdravje in bolezni, Žalost in depresija

  • Ka

    Kaplica

    Kaplica

    Objavljeno: 26 okt. 2024 15:56

    Hej hoj. Jaz sem enih par mesecov nazaj dobila antideprisive ampak od tak svinskega straha jih nisem jemala, ker sem se bala, da ce jih bom jemala da se mi bo zmešalo ali pa da ne bom imela nadzora nad sabo in ne ne vem zakaj imam te misli. Mene je tudi veliko stvari strah ki mi ovira vsakdanjo zivljenje. Mogla bi jemati te tablete vendar me je tako močno strah, da jih ne upam jemat, imate mogoče kakšen način, da se nebi bala? No vglavnem, imam še vedno samomorilske misli, rada bi se ubila ampak nimam načrta me pa je strah umreti, vsega me je strah in pač sploh ne vem kako naj vshajam čez življenje. Vem, da tablete samo olajšajo težave in to je super ampak ne vem pac ne vem kaj naj z svojim zivljenjem pac kak naj razlozim kaj cutim pac pocutim se tak neko obupano pac ne vem res ne vem kako naj opišem, samo kaj pa ce si to zmišljujem? Ker meni moja mama govori da je vse v moji glavi in da kao isčem pozornost ampak jaz nene išcem pozornosti, še strah me je povedati o tem in se dejansko vcasih sprasujem če dejansko me je vsega strah in ce sem deprisivna ali si to zmišljujem prosim pomagajte povejte mi kaj naj z sama sabo in ne nene mi napišite, dihalne vaje, zunaj hodit ker zunaj hodit ne upam sploh sama moji mami pa se ne da, pisanje v dnevnik mi nic ne pomaga, risanje,... ne pomaga, da povem nekomu stvari mi ne olajša bolečine ki jo čutim pac res nekaj je narobe z menoj in ne vem kaj naj :(  ( se opeavičujem ce sem se ponavljala) 

  • Uredništvo

    Nikola Zhivkovikj

    Objavljeno: 29 okt. 2024 10:55

    Odgovor svetovalca:

    Pozdravljena!

    Če ti je zdravnica predpisala antidepresive, mislim, da je pametno, da poskusiš z jemanjem, saj marsikomu zelo pomagajo. Seveda, ni nujno, da bodo pomagali, vendar nič ne izgubiš, če poskusiš. Strah pred njimi verjetno izhaja iz tvoje percepcije antidepresivov ali zdravil na splošno. Veliko ljudi se boji začeti s terapijo iz povsem enakih razlogov, kot si jih ti napisala. Antidepresivov, če jih redno jemlješ, načeloma sploh ne bi smela čutiti. Tako da te zdravila ne bodo spremenila, učinek je subtilen in je opazen šele čez nekaj časa (vsaj nekaj tednov po začetku jemanja). 
    Če od zdravil ne bo učinka ali zdravil ne bi prenašala zaradi stranskih učinkov, potem vedno lahko prekineš z jemanjem. Odvisnosti ne povzročajo, vendar jih je treba postopoma nižati, tako kot jih postopoma uvajamo, saj lahko pride do pojava odtegnitvene simptomatike, če jih naenkrat prekineš iz visokega odmerka.

    Poleg zdravil, si lahko pomagaš še na veliko drugih načinov. To, kar si naštela, so vsi učinkoviti načini, da si pomagamo, da se počutimo bolje. To ne pomeni, da je npr. trebušno dihanje ali sprehod rešitev za vse. To so samo načini, da si v določenem trenutku pomagamo. Bolj učinkoviti so ti načini, če so del ene bolj razširjene psihoterapevtske obravnave. Ne vem, ali si že kdaj bila na psihoterapiji, ali mogoče hodiš trenutno, ampak če še nisi bila, bi ti to svetoval.

    Če še nisi bila v obravnavi, ti svetujem, da se obrneš na enega izmed Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki se nahajajo po celi Sloveniji. Poiskati moraš, kje je najbližji, pokličeš in se naročiš na pogovor.

    Če se samomorilne misli stopnjujejo, sploh če resno razmišljaš, da bi si kaj naredila, potem je to nujno stanje in moraš v takšni situaciji takoj poiskati pomoč: vedno lahko pokličeš 112, lahko se pa tudi obrneš na Tom telefon, oz. Na Klic v duševni stiski (dela od 19h, čez noč, do 7h zjutraj). V kolikor si iz bližine Ljubljane ali Maribora lahko tudi sama prideš na pregled, brez napotnice, v urgentno pedopsihiatrično ambulanto (UKC Maribor, oz. Center za mentalno zdravje, Grablovičeva 44b, Ljubljana).

    Glavno, kar se mi zdi, da ti hočem predati je to, da te težave verjetno niso nastale čez noč in verjetno tudi ne bojo izginile čez noč. Zato da se boš počutila bolje, pa moraš biti vztrajna pri tem, da pomagaš sama sebi: da skrbiš za splošno zdravje, da se redno in zdravo prehranjuješ, da dovolj spiš, da se trudiš pomagati z malenkostmi, kot so sproščanje, sprehod, ipd., ali pa na bolj konkreten način: da jemlješ zdravila, da hodiš na psihoterpijo, ipd.

    Lepo bodi!

    Nikola Zhivkovikj, dr. med., specializant psihiatrije

  • Mi

    Miha

    Miha

    Objavljeno: 29 nov. 2024 22:31

    Zdravo, Kaplica.

    Kar pišeš je zelo čustveno. Meni se zdi svet poln brezčutnih ljudi, s katerimi je težko razdelovati stvari, o katerih pišeš. Sploh se ogibamo strahu in drugim negativno predznačenim custvom.

    Tvoji starši delajo napako, ker ne slišijo tvojih čustev. In je tebi nemogoče priti v stik s sabo ali biti iskrena. Tvoja žalost si ti in ljudje, ki to pozdravijo, ti lahko pomagamo.

    /odstranjeno v uredništvu/

    Pogovor z nekom, ki (se) mu lahko zaupaš, je po moje način, ki ti lahko pomaga. (Ja, prav bereš: nisi v brezizhodni situaciji !) Saj ta strah kliče po družbi, sočloveku, ljubezni. Svetovalnica je morda izhod v stiski.

    Želim ti prijetno reševanje situacije, v kateri se nahajaš.

    Miha

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje