Ne upostevajo me

Odgovor svetovalca:

 Pozdravljena Petra18a.

Če na kratko povzamem napisano - kadarkoli pride v vaši družini do spremembe, starši tvojega mnenja ne upoštevajo. Naj bo to prenova hiše, obdelava vrta ali pridobitev novega družinskega člana. To te zelo žalosti, saj bi si želela pri takšnih odločitvah imeti besedo tudi ti. Posledično se zapiraš vase, ob tem pa zatekaš k prenajedanju in nezdravi hrani. Sprašuješ se ali so tvoji občutki opravičeni.

Najprej bi se rada posvetila prvemu delu zapisa. Napisala si, da te starši nikoli ne upoštevajo. Glede na to, da si stara že 18 let sem prepričana, da znaš o stvareh zrelo razmišljati. Prav tako razumem, da v teh letih želiš prispevati k pomembnim odločitvam. Vsekakor stojim za tvojimi besedami, saj sem mnenja, da bi tudi tvoja beseda morala imeti svojo težo. Si morda poskusila s starši o tem že govoriti? Mnogokrat o stvareh samo razmišljamo in se nam zdi, da bi morale ostalim biti jasne. Pa žal ni tako. Morda starši, ko gledajo iz drugega zornega kota, vidijo stvari drugače. Mogoče se jim niti ne svita, da se ti tako počutiš. Družina in dom sta zelo pomemben del našega življenja, zato je ključnega pomena, da se ob njih dobro počutimo. Mnenja sem, da bi bilo dobro, da svoje občutke deliš s starši. Na lep način jima predstavi v čem vidiš problem in kako to nate vpliva. Prepričana sem, da boste našli neko srednjo pot in rešitev. Vsekakor pa pomisli na stvari, ki te veselijo in ti veliko pomenijo. Na primer vrt - če te veseli vrtnarjenje, se poskusi dogovoriti, da bi tebi pripadal manjši del vrta, ki bo samo tvoj in boš lahko posadila stvari po svojem okusu. Medtem, ko lahko za fasado skleneš kompromis sama s sabo - na primer: Ok, hišo sta zgradila moja starša, ker jima veliko pomeni, se naj odločita za barvo fasade. Vredno je razmisliti o stvareh, ki nam veliko pomenijo in se zanje potegovati. Pred tabo je veliko pomembnih življenjskih korakov zato ne želim, da bi bila obremenjena z odločitvami, ki zate niso življenjskega pomena.

Naj se sedaj še ustavim pri drugem delu zapisa, pri katerem sem še posebej začutila tvojo stisko. Napisala si, da to neupoštevanje zelo vpliva nate. Posledično se zapiraš vase in zatekaš k nezdravi hrani ali celo prenajedanju. Prenajedanje v širšem smislu pomeni, da posameznik zaužije več, kot porabi. To za sabo potegne kup neprijetnih posledic. Pod dejavnike tveganje pri kompulzivnem najedanju spada tudi nezdružljivost staršev in otrok, pa tudi nekatere čustvene težave. Kar bi lahko bilo povezano s tvojimi težavami. Kompulzivno prenajedanje spada pod motnjo hranjenja, tako kot anoreksija (za katero je značilen intenziven strah pred pridobivanjem telesne teže, aktivna težnja k hujšanju in motena zaznava lastnega telesa) in bulimija (za katero je značilno nenadzorovano prenajedanje, kateremu sledi dejavnost s katero se nemudoma znebi zaužite hrane, npr. bruhanje). Vsekakor gre za motnjo, ki lahko vodi do resnih težav. Zato si želim, da se v prvi vrsti, kot sem že omenila, pogovoriš s starši in skušaš razrešiti kar te moti. Povej jima, kako se ob tem počutiš. Prepričana sem, da jima ne bo vseeno. V primeru, da se bodo ti občutki nadaljevali, pa te prosim, da v tistem trenutku pokličeš prijateljico in se z njo pogovoriš. Pogovor lahko zelo pomaga. Pomisli na svoje hobije in stvari, ki jih rada počneš. Morda se takrat zamotiš s kakšnim športom, sprehodom, poslušanjem glasbe, ogledom filma ipd. Poskusi početi stvari, ob tem pa preusmeriti misli stran od hrane.

Prepričana sem, da lahko s pogovorom marsikaj rešiš. Najprej pa premisli o stvareh, ki ti veliko pomenijo. Če se znajdeš v stiski ali imaš kakršnokoli vprašanje pa mi še piši. Z veseljem ti bom odgovorila :)

Želim ti lep začetek novega tedna in vse dobro,
Živa Goter, mag. psihologije