Ne razumem se z starši

Odgovor svetovalke:

Drago dekle.

Upam, da se je v zadnjih dveh dneh tvoja stiska vsaj malo sprostila. Kar doživljaš, je res zelo težko. Tega ti ni treba prenašati. Želim, da veš, da obstajajo učinkovite rešitve in življenje brez takšnega ali drugačnega nasilja. Želim, da veš, da nisi sama! Da so ti na voljo ljudje, ki ti lahko in z veseljem prisluhnejo in pomagajo. Jaz sem ena od njih.

Hudo je, ko pri starših ne dobimo tistega, kar nujno potrebujemo. Varnost, ljubezen, pozornost. Še huje pa je, kadar so starši tisti, ki nam povzročajo hudo. Iz tvojega zapisa sklepam, da okolje, v katerem živiš, zate ni varno. Zato je na mestu razmislek o umiku.

Najprej potrebuješ okolje, v katerem se ti lahko telo sprosti in umiri. Dokler tega ne izkusiš, te prosim, da ne sprejemaš nobenih končnih odločitev, kakršna je samomor. Bi poskusila? Ker šele, ko se nam telo umiri in začuti spet varnost, lahko zagledamo možnosti in rešitve, ki jih v stanju stalne ogroženosti, obupanosti in napetosti nikakor ne moremo.

Smrt absolutno ni rešitev. Dovoli mi, da te usmerim v okolje in k ljudem, ki ti bodo pomagali naprej načrtovati naslednje korake.

Če ti je ali ko ti bo tako hudo, da si v stanju odločanja za smrt, te prosim, da najprej pokličeš na 112. Dalje, če lahko zdržiš do 19. ure, pokliči na Klic v duševni stiki na 01/ 520 99 00. Tu so ti na voljo celo noč.

Kadar potrebuješ pogovor, ne oklevaj in pokliči na Tom telefon - 116 111 - vsak dan med 12. in 20. uro. Non stop pa ti je na voljo zaupni telefon Samarijan in Sopotnik - 116 123.

To so rešilne bilke za tiste trenutke, ko ne zmoreš razmišljati več niti o naslednjem dnevu in ob tebi ni nikogar, ki bi ti prisluhnil ali te zaščitil.

Sicer pa sklepam, da si borka, saj si prenesela že veliko hudih dni, prosila si za pomoč in obrnila si se tudi na nas. Absolutno se lahko obrneš še na psihologa - brez privolitve staršev. Sama greš k svoji zdravnici, in ta te bo napotila v najbliži Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

Še hitreje in neposredno do psihologa lahko prideš brez napotnice ali zdravstvene izkaznice v najbližji posvetovalnici Posvet za mlade v stiski, ki deluje v Ljubljani, Kranju, Celju, Velenju, Portorožu, Slovenj Gradcu, Idriji ali Zagorju ob Savi. Najaviš se na telefonski številki 031 704 707 vsak delovni dan med 9. in 19. uro.

Glede na nasilje, ki ga omenjaš, pa morda velja razmisliti tudi o kriznem centru za mlade. Tudi tja se lahko zatečeš brez česarkoli in kadarkoli. Tule si poglej, kje ti je na voljo najbližji.

Kaj praviš na predlaganem možnosti? Katera ti je najmanj naporna in misliš, da bi jo zmogla?

Čakam na tvoj odgovor in ti pošiljam velik objem!

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalke:

Živijo!

Lepo te je znova brati! :)

Tokrat praviš, da ne veš, kaj storiti, ker predvsem mama ne odobrava tvojega fanta. Razberem, da ti je zaradi zelo težko. Fanta nočeš zapustiti, želiš biti z njim v miru brez domačih prepirov (in prepirov z njim).

Če kaj šteje, v tem nikakor nisi sama. Ogromno najstnikov, še posebej najstnic, se mora soočati z neodobravanjem njihove izbire partnerjev ali partneric s strani staršev. In delno je res, kar pravijo tvoje prijateljice, prej ali slej bo minilo. Bodisi ker se bodo starši navadili na tvojega fanta, ali pa ker to zelo verjetno ni zadnji fant - in se boš čez čas zaljubila v koga novega.

Razumem, da ni prijetno, če mama ne odobrava tvoje izbire. Ampak to je nekaj, na čemer se da delati - do neke mere pa moraš tudi sama sprejeti, da tako pač je. Ne rabiš vedno odobravanja staršev za to, kako želiš živeti.

Za začetek starša povabi na odkrit pogovor. Povej jima, kaj do tega fanta čutiš in zakaj ti toliko pomeni. Povej jima tudi, da razumeš, da jima ni všeč, a da se zaradi tega ne bosta razšla - in pika. Prosi ju, naj nehata izražati neodobravanje, ti pa obljubi, da zaradi fanta ne boš nič drugačna - npr. še vedno boš doma naredila vse svoje obveznosti, v šoli boš delala tako kot do sedaj ipd. Največkrat starši negodujejo prav zato, ker jih skrbi, da bo njihov otrok prišel pod "slab vpliv" svojega partnerja ali prijatelja.

Na ta način staršema postaviš zdrave meje in hkrati prevzameš odgovornost za svoj del v odnosu z njima.

Istočasno se pogovori še s fantom. Prosi ga, če se lahko potrudi in je do tvoje mame vsaj malo bolj pozoren (npr. da ob obisku pozdravi, kdaj ponudi kakšno pomoč, prinese cvetje ipd.). Povej mu, da ti je to pomembno in da se bosta posledično tudi vidva manj prepirala.

Kaj meniš?

Kako pa so kaj sicer tvoji odnosi s starši? So se stvari od lani kaj izboljšale in ali si se obrnila že na kakšno pomoč?

Topel pozdrav :)

 

 

 

 

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja