Vprašanje:
ne počutim se ok
Tema: Ostale duševne stiske, Stres in anksioznost
-
pi
piščanček
piščanček
Objavljeno: 22 apr. 2025 20:03
Dober dan.
Sploh ne vem trenunto, kaj se dogaja z mano, utrujena sem že od vsega in moja anskioznost raste in raste. Padla sem v čudno obdobje, preprosto se nič ni spremenilo v življenju ampak jaz na vse gledam drugače. Ljudje, ki so se mi zdeli prej zelo prijazni in vedno nasmejani se mi zdaj zdijo grozni in da nikomur ni več za nič, grabi me tesnoba brez razloga, vsak dan mi je huje. Jaz pa izgubljam voljo do vsega, ni mi do ničesar, ne znam se več nasmejati in vsak dan mi je isti - vstanem ob 5.00, grem v šolo, pridem domov, se učim in grem spat. Ne najdem več veselja preprosto nikjer. Če se kdaj dobim z prijateljico za par ur okej, fajn se pomenima in nasmejima naslendji dan sem že čisto drugega mišljenja, da je vse brezveze in na koncu se sprašujem: zakaj sploh živim? Zdi se mi, da samo obstajam in delam svoje, kar pač moram, se učiti in hoditi v šolo in da ne bom izkoristila življenja. V petek smo pisali test iz matematike, zaradi tega me je začelo skrbeti kako bom pisala, napeta sem, pod stresom. 2 dni po testu sem naenkrat dobila močno izrazit občutek depersonalizacije, ki se ni umiril več ur. Zaradi tega si nisem upala niti govoriti. Počutila sem se mrtvo. Pred 2 letoma so mi diagnosticirali anksiozno motnjo, hodila sem k psihologu in sem si lepo opomogla. Bila sem umirJena dobro leto, zdaj me pa spet grabi. Moje telo me več ne posluša, ko si rečem daj umiri se že, konec je, me samo še bolj začne napadati tesnoba in dodatni simptomi npr. hudi krči v želodcu, glavoboli, depersonalizacije... res ne vem kaj mi je. Imam izbruhe joka kar naenkrat, da dam to bolečino iz sebe ampak tako ali tako ne pomaga. Imam cilje v življenju, obiskujem srednjo šolo, ki me bo kasneje vodila do mojega cilja ampak preprosto izgubljam energijo. Ne morem več, dajem vse od sebe za brezveze, sama sebe mučim. Zaradi tega spim čez vikende cele dopoldneve, ker me samo telo prisili, starši si mislijo, da sem postala lena ampak sem izčrpana. Kaj naj storim? Imam še dodatno vprašanje, kaj naj storim, ko mi izrbuhne depersonalizacija, kako si naj pomagam, ker so ubčutki tako grozni, da si mislim, da sem mrtva in si ne upam iz sobe in z nikomer govoriti. Začnem se tresti in se ne morem umiriti.
Hvala vam za kakršno koli pomoč
-
Uredništvo
Patrik Senica
Objavljeno: 25 apr. 2025 09:42
Odgovor svetovalca:
Zdravo!
Prebral sem tvoj zapis in hitro začutil tvojo stisko. Res vidim, kako ti je ob vsemu, kar opisuješ, zelo težko. Opisuješ več različnih vidikov in težav, od notranjih občutij anksioznosti, močna čustva, obremenitve v šoli in v odnosih, pa seveda tudi diagnozo in izkušnjo s psihologom (ki je bila pozitivna, kar me veseli!).
Morda bi začel tamle, ko omenjaš svojo "rutino" - zbujenje ob 5.00 - šola - učenje - spanje. In potem na repeat, dan za dnem, vsaj tako sem dojel, da doživljaš svoje trenutno življenje... Okej: menim, da si prepoznala enega izmed virov svojih težav. Očitno ti ta rutina ni všeč, nisi zadovoljna. Pa dajva razmisliti - je to res vse, kar lahko počneš v dnevu? Omenjaš druženje s prijateljico tu in tam, ki te razveseli, kljub temu, da se potem naslednji dan občutja povrnejo. Ampak vseeno: je pa to nek trenutek, ki te popelje iz neprijetne rutine, pa četudi za kratek čas. Ko prideš iz šole si skušaj vzeti čas za neke svoje aktivnosti, ki te veselijo, ni se ti treba takoj vreči v delo in učenje. Lahko narediš tudi obratno: nagradi se z nečim kar te veseli po opravljenih obveznostih. Nagrade so lahko karkoli: gledanje serije, TVja zvečer, druženje s starši/sorojenci, hrana ki jo imaš rada... Mogoče se ti zdi brezveze, ampak če te čaka na koncu nekaj, kar te bo razveselilo, se lahko poveča tudi tvoja motiviranost :). Le vzemi si tudi čas za aktivnosti kot so sprehodi ali telovadba - naj bo to tudi del tvoje rutine, vendar tisti del, ki te veseli - telesna aktivnost včasih deluje bolje kot antidepresivi. Zanimivo, kajne?
Večkrat omenjaš stres in skrbi, ki pa se povezujejo s šolo. Si razmišljala, da je šola in tvoj odnos do nje lahko tisto, kar povzroča večino težav? To je gotovo nekaj, s čimer ti lahko pomaga šolska svetovalna služba. Le pojdi tja in se zaupaj, pomagali ti bodo, pa vedno so tam, v bližini!
Ker omenjaš, da ti je psiholog pomagal, zdaj pa so se občutki vrnili, ti res toplo priporočam, da se še enkrat obrneš nanj. Zdaj veš, kako izgleda tovrstno nudenje pomoči in veš, da pomaga. Sploh ker omenjaš depersonalizacijo - to so vse zelo dobra izhodišča za pogovor s psihologom - on ti bo tudi znal povedati, za kaj gre (mogoče sploh ni depersonalizacija, ampak gre za kakšno drugo težavo - s samodiagnozami moramo biti previdni in se posvetovati s strokovnjakom, tako da se prepričamo, če res gre za to).
Ne pozabi tudi na svoje starše. Sicer jih ne poznam, ampak tudi njim se lahko zaupaš, morda te bodo bolje razumeli, če jim poveš, s čim se soočaš. Mi je pa žal, da so takoj pomislili na lenobo, ampak jih lahko skušaš razumeti, da če ne vedo, kaj se dogaja, je bila kar velika verjetnost, da so najprej pomislili na to :/.
Želim ti res vse dobro na tvoji poti! Želim si, da prideš do svojih ciljev, ki jih omenjaš, vendar ne pozabi - ni ti treba iti preko sebe, ne delaj tega za vsako ceno in v svojo škodo. Okej je, če se kdaj kaj zalomi, vse se da rešiti, še posebej, ko si mlada :)
Patrik Senica, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.