Vprašanje:
Ne moti me svoje samopoškodovanje
Tema: Samopoškodbe
-
pi
pikec pukec
pikec pukec
Objavljeno: 10 maj 2025 18:48
Brazgotine rezanja imam po rokah, nogah, trebuhu, prsih..., ne motijo me, celo ponosna sem na njih, bolj globoke kot so bolj so mi vsec, nikoli pa nisem sla v take ekstreme da bi bile zivljensko nevarne. Ne moram videti zivljenja kjer se nebi samoposkodovala, najbolj so vidne rane od rezanja, vendar se samoposkujem v vseh vidikih mojega zivljenja, tako fizicno kot psihicno. Fizicno bi bilo rezanje, tepenje same sebe, praskanje, ščipanje, brcanje v stvari, kurjenje koze s cigareti, jem prevec ali ne jem sploh ... Bolj me skrbi ta psihicni del, odnosi v katere se spuscam, sabotiranje same sebe, usako dobro stvar v zivljenju rabim uniciti, sem nesramna do ostalih zato da se lahko slabo o sebi pocutim, zanalasc si ustvarjam probleme v soli, ljudi odrivam stran, nimam osebnih meja...Ne mislim da si tega zasluzim, mogoce sem pac masochist idk. Moj problem je da me to ne moti. Imela sem psihoterapije pa mi niso nic pomagale ker mi je enostavno useeno, nocem nehati, to delam ze 6 let, ne znam nehati. Vem pa da mi to skoduje, moje vprasanje je kako naj se oseba izboljsa ko tega noce?
-
Uredništvo
Katja Košir
Objavljeno: 12 maj 2025 10:54
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
hvala za tvoje odkrito sporočilo. Praviš, da se samopoškoduješ, da to počneš že dolgo in da opažaš, da se samopoškodovalno vedeš tudi v odnosih. Poročaš tudi, da si s fizičnim samopoškodovanjem ne želiš prenehati, tvoje vedenje v odnosih pa te bolj skrbi – in če prav razumem, te začenja skrbeti tudi to, da se ti zdi, da se ne želiš spremeniti. Sem te pravilno razumela?
Svoje pismo zaključuješ z vprašanjem, kako se izboljšati, če tega nočeš. Jaz to vendarle berem kot znak, da te tvoje vedenje skrbi. Razumem, da je vzorec samopoškodovanja že dlje časa del tebe in da je z njim težko prenehati. Najverjetneje ti na nek način tudi dobro »služi« - ti omogoča neko olajšanje, razbremenitev. Imam prav? Predstavljam si, da ti tvoje brazgotine pomenijo nekaj, kar ti morda daje občutek moči ali nadzora – hkrati pa me skrbi, koliko škode si pri tem prizadevaš, tudi če morda tega zdaj še ne občutiš v polni meri.
Praviš tudi, da se tudi v odnosih vedeš na način, ki je razdiralen. Bi mi morda povedala kaj več o tem? Pa morda še o tem, kdo so ljudje, ki so ti v življenju pomembni in s katerimi se dobro počutiš? Ali ti ljudje vedo za tvoje samopoškodovanje? Se z njimi lahko pogovarjaš o tem?
Praviš, da si že imela strokovno pomoč, a da ti ni pomagala. Res je, strokovna pomoč težko pomaga, če sami določenih vzorcev vedenja nismo pripravljeni spremeniti. Včasih morajo zadeve dozoreti, da smo se pripravljeni z njimi soočiti. Če se ti strokovna pomoč v preteklosti ni zdela učinkovita, to ne pomeni, da ti morda kdaj kasneje ne bi mogla biti v oporo. Ljudje smo sposobni spreminjati svoje vedenje in sprijazniti se z oznako, da si pač mazohist, bi bilo precej površinsko.
Predvidevam, da si nam pisala, ker o svojem vedenju razmišljaš, ga poskušaš razumeti in bi se rada o tem pogovarjala. To se mi zdi zelo zrel način spoprijemanja s stisko - da nisi povsem utišala svojih strahov in da si se pripravljena z njimi soočati. Za pogovor in razmišljanje o tvojih težavah sem ti z veseljem na voljo - če meniš, da bi ti to pomagalo, te vabim, da se ponovno oglasiš. Za kakršnekoli večje spremembe vedenja pa boš najbrž potrebovala oporo pomembnih ljudi v tvojem življenju in morda ponovno tudi strokovno oporo. Pa saj to najbrž sama dobro veš, kajne?
Skrbi me zate in vesela bom ponovnega glasu od tebe. Srečno,
dr. Katja Košir, univ. dipl. psihologinja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.