Ne morm vec

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, Kristina,

ko preberem, da ne moreš več, občutim, da je tvoja stiska res velika in si zaželim, da bi ti bila bližje, kot sem zdaj, ko pišem te besede. Vem, da se včasih odnosi z vrstniki zapletejo in ti morebiti ne opazijo, da je na drugi strani nekdo, ki je drugačen, kot ga označujejo. In ti se trudiš, si prizadevaš. Kaj se je pokvarilo, Kristina? Želiš popraviti in zdi se, da je še slabše. Strokovnjaki svetujejo, da si ob takšnih trditvah zastavimo naslednji vprašanji: "Ali je ta misel resnična?" "Ali je to čisto res, da je vse še slabše?" Katie Byron, ki je sama šla skozi težka življenjska obdobja, pravi, da ji to vprašanje pomaga najti tudi tisto, kar se ni poslabšalo. Verjamem, da lahko čutiš obup, če tvoj trud ne prinaša želenega. Pa pravijo, da se dobro z dobrim vrača. Ne povedo pa, da včasih vmes preteče nekaj časa, da to lahko tudi vidimo. Kar pa je že tukaj s tabo, je prav vse to, kar se ti trudiš dodati, spremeniti, izboljšati. Veš, še nečesa jaz dolgo nisem vedela? Tega, da ni vse v moji moči. Ko so težave odnosne narave, se pravi med ljudmi, jih ne morem rešiti sama. Potrebujem sodelovanje drugega. Zdi se mi, da ti, ki te kritizirajo, ne sodelujejo pri tvojem trudu, zato je pot težja. Kristina, kdo so ti, ki jim nisi všeč? Kako veš, da jim nisi všeč?

Ko sebe ocenjujemo skozi besede in dejanja drugih, lahko izgubimo svojo resnico. Pravijo, da pripombe drugih več povedo o njih, in kakšen odnos imajo do sočloveka... Zagotovo vem, Kristina, da si več, kot so besede tistih, ki komentirajo. Si več kot podoba, ki jo uzreš v ogledalu besed drugih. Le ti lahko vidiš v kotičke, ki drugim niso dostopni, v njih so doživetja tudi drugačnih trenutkov, so želje, hotenja, tudi razočaranja, hrepenenja...

Dobro je, Kristina, da v trenutkih, ko nam je težko in ne vidimo smisla, poskušamo zagledati širšo sliko. Kot bi pri filmu gledala na veliko platno in ne le delček njega. Slike se menjajo, vrstijo in pišejo novo zgodbo. Zaupaj, da jih življenje lahko prinese tudi tebi, četudi tega ta hip še ne vidiš. Vesela sem, da si nam pisala. Tako si že naredila prvi korak. Lahko se opogumiš in greš do svetovalne delavke v šoli, do staršev, pokličeš na TOM telefon, ... Povej mi, kdo je v tvojem življenju oseba, ki ji še lahko zaupaš, poveš, da ti je težko?

Kristina, še nekaj so me naučili strokovnjaki. Veš kaj? Da imamo moč, v naših mislih je moč. Tudi ta, da lahko ustvarim zase sebi podporo. Da razmišljam drugače. Da prikličem tudi lepe spomine in si zarišem varen prostor, kjer lahko najdem pomiritev. Povabim te, Kristina, da za hip zapreš oči in si predstavljaš, da težki občutki zdaj izpuhtevajo kot megla, ki se kar naenkrat umakne v dopoldnevu dneva. Nebo nad tabo, ki ga prej nisi videla zaradi nje, čeravno je bilo vse čas tam, nad tabo razpira globino modrine. Predstavljaj si, da se to dogaja zdaj! Ob tem globoko vdihneš in počasi izdihneš in vdihneš ... še nekajkrat počasi ponoviš (vdih je krajši kot izdih). To je uvod v "vajo sprostitve", v prihodnje, če boš želela, ti lahko napišem še kakšno. 

Prav je, da se zavedamo, ko so časi zahtevni, in hkrati vem, da veš, bili so tudi drugačni. Življenje je valovanje. In vselej se lahko spomnimo tudi na te druge izkušnje, tako kot vemo, da je sonce in nebo nad nami, tudi ko ga zaradi megle ali oblakov ne vidimo. Zaupamo, da tam je. Tako kot tudi pot, po kateri hodimo in nas vodi naprej. Predstavljam si te, da si že nekaj let starejša in v rokah držiš knjigo: Kristinina pot. Hodiš po njej in ob njej puščaš, kar te bremeni, dobivaš nove izkušnje, ki danes niso lahke. A skupaj zmoremo.

Ko ti pišem te besede, bi ti rada rekla, da na tej poti, nisi sama. Hodim s tabo. Zavedam se, da je včasih težo težko odložiti, in da v bolečini najti smisel tudi ni preprosto. A kot nebo, je tudi smisel: čaka, da ga uzremo. Si sposodim besede mislecev, ki pravijo, da je cilj sicer pomemben. Smisel je pot k cilju. Rada bi bila še naprej tvoj sopotnik. Sporoči, kako si. Želim si, da najdeš osebo tudi za pogovor v živo.

Draga Kristina, v pričakovanju odziva te lepo pozdravljam.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Upam, Kristina,

da teža občutkov popušča in se s svitom rojeva več (za)upanja. Kako si? 

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Draga Kristina,

poznamo psihologe, svetovalce, ki bi ti lahko pomagali, težje imenujem konkretno, ne vem, kje živiš. A pomoč, ki je na dosegu roke, je po mojem mnenju v šoli. Sama sem bila kar nekaj časa svetovalna delavka, zato verjamem, da tudi vaša lahko pomaga na različne načine. Tudi v tem, kam se obrniti na dosegljivo brezplačno pomoč in kako se o tem, kar potrebuješ, pogovoriti z mamo, starši in lahko je pri pogovoru tudi s teboj. Za mlade je svetovalna pomoč dosegljiva tudi v zdravstvenem domu. Lahko se zaupaš svoji osebni zdravnici in morebiti dobiš napotnico za preventivni program za mlade v Mladinskem zdravilišču Rakitna, kjer se učiš med drugim pomagati sebi, prejmeš pa tudi pomoč strokovnega tima. Vrstniki tekom bivanja stkejo prijateljstva, saj vidijo, da v stiski niso sami, vsak od njih ima nek svoj izziv. Dobro bi bilo, da bi mami vedela, da imaš stisko, saj je potrebno, da te domači podprejo pri iskanju osebe, s katero se boš lahko pogovarjala.

Dobro je tudi, da v stiski, ko nam je hudo, najdemo drugačno pot razbremenitve. Saj za razbremenitev gre, kajne? In tvoje vprašanje, kako si lahko boljša oseba? Gre res za to, da bi bila boljša kot oseba? Ali ne gre morebiti bolj za to, da želiš v nečem napredovati, se izboljšati, rasti? Sama ločim med 'biti boljša oseba' od 'v nečem napredovati'. Verjamem, da so tudi pri tebi kotički dobrega, sočutnega, prijateljskega... in si že dobra oseba. Razumem pa, da si želiš, da bi danes že bila »drugačna oseba« in verjamem, da lahko napreduješ, tudi v veščinah spoprijemanja s stresom, ... Glede znanja pa, morebiti v šoli prosiš za dodatno razlago. Pomoč sošolke? Ne vem, ali ti lahko kdo pomaga tudi doma? Pomembno je doseči, da razumemo to, kar se učimo, potem se lažje naučimo. Tudi pri tem bi ti lahko pomagala svetovalna delavka, morebiti ima kakšno priporočilo ona ali celo najprej učiteljica. Vsakič, ko se zavedaš negativne misli in kljub njej poskrbiš zase, napreduješ. Učimo pa se jih tudi«prevajati«, npr. poved: »Ne bo mi uspelo!«, v »Trudim se, iščem način, da mi bo uspelo. Mi že uspeva.«

Draga Kristina, verjamem, da uspeva tudi tebi. Rada bi ti še rekla, da so vsa tvoja vprašanja in razmišljanja enako pomembna in zaželena, da nam jih napišeš in nanje ti bomo z veseljem odgovorili. Javi se.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka