ne morem več..

Stara sem 19 let.. že nekaj mesecev sem pod zelo velikim stresom zaradi šole, za vsako stvar se preveč sekiram, tudi zaradi tistih najmanjših stvari.. poleg tega sem zelo mirna ter zadržana oseba, ne znam izražat svojih čustev ter svojega mnenja, raje se zaprem vase.. imam dve zelo dobre prijateljice ki sta mi vedno in mi stojita ob strani.. ampak zadnje čase mi govorita zakaj sem tak žalostna in zakaj jima ničesar ne povem.. ne vem kaj jima naj na to odgovorim ker še sama ne vem.. ne razumem sama sebe, ne vem zakaj sem takšna.. čeprav se z njima nikoli ne kregam, sem se zadnje dni kar velikokrat in to zaradi nepomembnih stvari.. bojim se da me bosta zapustile in nebom imela več nikogar..
mislim da me nihče ne razume, in ne ve kako mi je.. bojim se biti sama.. če sem doma sama v sobi ves čas razmišljam samo negativno.. ves čas mi gre na jok, včasih se jočem in razmišljam o smrti.. razmišljam o tem kako bi bilo fajn če bi umrla in se rešila vseh muk.. da bi umrla si zaželim najmanj 10x na dan.. ne vem kaj naj naredim.. včasih zvečer ko grem spat in mi pride na misel vse, začnem jokati in težko dihati.. prosim pomagajte mi, povejte kaj naj naredim, ker ne morem več tak.. mislila sem da bo čez nekaj časa boljše ampak ni, še slabše je..

Živjo....

Morm rečt, da te čist razumem. Tut jest se zadne čase slabo počutm, še posebj dons. Velikrat mam občutk, da sploh ne znam žvet. Če mi gre dobr, sm dobre vole, drgač pa slabe... res... od usega sm odvisna, usaka najmanjša stvar me potre. Občutk mam, da kdr sm jest žalostna, me znajo usi potolažt, jest pa drugh ne znam. Pa tut to se mi zdi, da se preveč use napiflam u šol, pa da ne znam razmišlat in to me tko mot pr seb.... Tut jest učash razmišlam, da bolš, da me sploh ne bi blo na temu svetu, k itk ne vem kva kle delam, ne vem kva bi rada počela u žiulenju.... in učash bi se rada še s kermu tko zgovarjala.. In prou rada bi se s tabo zgovarjala ampk ne vem kuko... kuko nj prideva u stik, če vrjetn nobena nau hotla povedat kuko ji je ime... alpa pa gmaila dat... aja, drgač sm pa stara 18 let, u 4. letniku sm Drgač se zdim drugm ful vesela pa nasmejana punca ampk tut velikrat se slabo počutm, se preveč krivim za use... pa res bedn mi je.... zdi se mi tut da use ta najbolš zamudim.

U žiulenu se premau zavedamo, da je vsak dan DARILO, in da ni samoumevn če žvimo.