Vprašanje:
Ne morem se skoncentrirati
Tema: Odnosi v družini, Učenje
-
Ki
Kimi
Kimi
Objavljeno: 02 maj 2024 12:53
Zdravo,
imam problem, ki se je pojavil pred kaksnima 2 letoma. Mislim da sem izgorela, namrec vcasih sem bila za šolo zelo pridna in sem se zelo trudila, pred 2 letoma pa sem dosegla zelo dober akademski uspeh in od takrat...preprosto nimam vec volje se truditi, kot bi mi zmanjkalo motivacije. Pri sebi se vedno vem, da se moram in si tudi želim, hkrati pa se k ucenju spravim šele ko je res že pozno (potem me stres še dodatno bremeni, je pa edina sila ki doseže, da se učim). Imam nekaj problemov doma (oči pije in mama je zaradi tega hudo pod stresom, kar strsa name in na brata), poleg tega sem zaljubljena v fanta, ki me je na začetku imel rad, zdaj pa se mi zdi da izgublja zanimanje. Posledično fantaziram o njem ali pa sem slabe volje zaradi družine. Za povrh sem precej osamljena, ker imam v šoli le eno dobro prijatelico, ki pa pogosto nima časa. Ker sem ves čas malo "depresivna" se kar težko skoncentriram, zdaj pa razmišljam, da imam morda motnjo pozornosti. Že od nekdaj zelo slabo poslušam navodila, imam kar problem s koncentracijo kadar kdo kaj predava, nasprotno pa se lahko tudi zelo skoncentriram zlasti, kadar je naloga lahka ali tocno vem kaj se pricakuje od mene. Zelo težko razmišljam "fleksibilno" imam pa dober spomin in to pomeni da sem pri pouku v neki stvari najslabsa, a se na testu zelo dobro odrezem, ce se potrudim. Pogosto pozabljam stvari in imam malo težave z neredom ker stvari puščam kar tam, kjer jih neham uporabljati (ne vem, ali je to znak motnje pozornosti, ali le lenoba). Nosem prepričana kako naj postopam naprej, saj ne vem ali bi se morala s kom pogovoriti, starši mi namreč ne verjamejo, ker sem v šoli še vedno kar uspešna. Tudi ce imam motnjo pozornosti ne poznam nobenih tehnik, ki bi to izboljsale, razen seveda ce bi jemala kak zdravila, cesar reje ne bi. Prosim za nasvet!
-
Uredništvo
Mojca Lapi
Objavljeno: 08 maj 2024 13:55
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
Škoda, da nisi napisala, koliko si stara. Težave, ki jih opisuješ, nakazujejo težave s pozornostjo, kakor že sama ugotavljaš. Seveda bodo pa to najbolje ugotovili strokovnjaki. Pot do diagnostike je takšna, da greš do svojega osebnega zdravnika, mu opišeš težave in te on potem napoti h kliničnemu psihologu. Moraš pa vedeti, da so čakalne vrste za diagnostiko izredno dolge, tudi do 1 ali 2 leti. Možno pa je seveda tudi, da te situacija doma toliko čustveno obremenjuje, kar lahko posledično vpliva tudi na zmanjšano možnost pozornosti in koncentracije. V primeru, da ti diagnosticirajo bodisi motnjo pozornosti bodisi čustveno motnjo, ti gre šola z odločbo Zavoda za šolstvo toliko na roko, da imaš določene prilagoditve (podaljšan čas pisanja testov, napovedano ocenjevanje in morda še kaj, s čimer bi vsaj malo prišli na proti težavam, s katerimi se soočaš). Glede na tvojo situacijo, bi ti svetovala, da v vsakem primeru poiščeš ustrezno pomoč, da se lahko s kakšnim strokovnjakom pogovoriš in predelaš domačo stisko, pa naj bo to šolska svetovalna služba, Strokovni center za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše ali psiholog. Če bi bila kdaj stiska tako močna, da se ti bo zdelo, da je ne moreš prenesti, lahko zmeraj obiščeš Center za mentalno zdravje oz. psihiatrično kliniko (ime se razlikuje od kraja do kraja), kjer za sprejem in obravnavo ne potrebuješ napotnice.
Pomembno je, da torej začneš pri reševanju vzroka. Svojo pozornost pa lahko krepiš s kakšnimi miselnimi vajami ali igrami (sudoku, rubikova kocka, križanke ipd.). Pomembno pri tem je, da zmanjšaš uporabo telefona, ki tudi negativno vpliva na koncentracijo, da dovolj spiš, se zdravo prehranjuješ, si fizično aktivna, lahko pa zraven vključiš tudi kakšne dihalne vaje. Poskusi najti, kaj tebi ustreza. Pri vsem tem je pa pomembno, da se pogovarjaš in da se ne zapiraš vase ter potlačuješ težav, ker bodo sicer slej kot prej privrele na plano, a v nekoliko močnejši obliki.
In na koncu ti čestitam, da si tako močna, da prepoznaš stisko ter da iščeš odgovore ter pomoč. V težkih situacijah ne rabimo biti sami, razbremenimo se že s tem, ko komu govorimo o stiski, saj na tak način predelujemo in intenziteta stiske se manjša. Upam, da sem ti vsaj malo pomagala oziroma te usmerila naprej. Želim ti, da najdeš v sebi moč in ravnovesje neglede na to, kaj se dogaja v tvoji okolici. Verjamem, da je to včasih težko, sploh če si čustveno bolj dojemljiva. Ampak to je umetnost življenja, da se spoznamo (in najbolj se spoznamo prav v težkih situacijah) ter postanemo sami zase največji navijači za izbiranje odločitev in ustvarjanje poti, ki so naše in hkrati tiste ta prave.
Mojca Lapi, mag. prof. pedagogike
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.