Ne čutim ljubezni

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Aruall, 

Žal mi je za stisko, ki jo doživljaš. Predstavljam si, da je težko, če si želiš lepih občutkov zaljubljenosti, ko pa se to ne zgodi, se znajdeš pod pritiskom in v dvomih, povrhu pa ti okolica še očita, da si hladna. Iz tega, kar opisuješ, menim, da problem ne leži v tem, da bi bila hladna ali pa da bi se igrala. Menim, da si resnično razdvojena med željo po intimi in izkušnjah na eni strani (morda tudi pritiski od zunaj, da je biti v zvezi boljše, kot biti samski, ne pomagajo?) ter občutki odpora, da si tako zelo blizu s to osebo (več) ne želiš biti na drugi strani. Lahko si predstavljam, da osebe, ki od tebe želijo več predanosti, kot jo ti želiš dati, zaradi občutkov zavrnitve, za nastalo situacijo krivijo tebe. Vendar mislim, da je resnica bolj kompleksna od tega in iz primera, ki ga opisuješ, ne razberem manipulacije ali neobzirnosti do čustev drugih, temveč veliko stisko.

Iz informacij, ki sem jih razbrala iz tvojega sporočila, vidim več možnih razlag za to, kaj se ti dogaja. V vsakem primeru pa menim, da nič ni narobe s tabo, temveč da gre verjetno za normalen proces ugotavljanja, kakšni romantični odnosi ti sploh ustrezajo. 

Mogoče bi ti lahko pomagalo to, da prevprašaš svoja osnovna prepričanja o ljubezni in romantičnih zvezah. Veliko najstnikov je tekom odraščanja izpostavljenih popkulturi, ki gradi nedosegljivo predstavo idealne romantične zveze in nosi sporočilo, da je samo takšna ljubezen tista prava ljubezen. Ideja, da se z nekom »poklopimo« v vsem, ni realna, lepa čustva zaljubljenosti pa spremljajo tudi druge plati zveze, ki jih popkultura redko naslovi. Prav tako ni za vse ljudi sprejemljivo, da bi bili z romantičnim partnerjem neločljivi ter se jim popolnoma in za vedno predali, kot je to pogosto prikazano v npr. romantičnih filmih. Mogoče lahko premisliš, kakšna je tvoja predstava o idealni romantični zvezi in od kod izvira? Pa tudi, kaj ti, z lastnostmi, osebnostjo, hobiji, željami, kot jih imaš, od zveze pričakuješ in potrebuješ? Si želiš biti v zvezi? Si mogoče želiš biti v romantične razmerju, vendar potrebuješ tudi veliko svobode, avtonomije in časa, ki ga ne preživiš s partnerjem? Na ta vprašanja ni pravilnih in nepravilnih odgovorov. Romantičen odnos je lahko »urejen« na tisoč različnih načinov, pomembno je samo, da si tega odnosa vsi udeleženi tudi želijo in da se v njem počutijo spoštovane in varne.

Če prav razumem, pa v tvojem primeru glavni problem ni to, da ne občutiš močnih čustev zaljubljenosti, temveč da občutiš psihičen in fizičen odpor. Mogoče si v zvezi z osebo, ki ti zaradi nekega razloga, pač ne odgovarja. Telesni občutki so pomemben pokazatelj, saj telesa ne moremo »pretentati« (npr. če nam nekdo ne diši, je možnost za romantičen odnos verjetno ničta, pa če se zdi ta oseba še tako idealna za nas). Predstavljam si, da je v tvojem primeru težko upoštevati te občutke odpora tudi zaradi tega, ker se z odnosom, ki ga opisuješ, ne zdi nič narobe (veliko se pogovarjata, vse je super). Ampak, ni potrebno razumeti »z glavo« zakaj ti ni (več) do intime z neko osebo in občutki, ki jih doživljaš, niso pravilni ali napačni. So tvoja resničnost, imajo svoj vzrok (tudi če ga ne razumeš) in pomembno je, da jih upoštevaš.  

Pri tvojem vprašanju bi rada nagovorila še dve stvari. Prva je povezana s časovnim okvirom tvoje stiske. Praviš, da imaš težave v romantičnih zvezah zadnji dve leti. Se je takrat zgodilo kaj pomembnega in mogoče težkega zate? Kakšne vzorce vedenja in izkušnje si imela pred tem? Druga pa je, da bi rada nagovorila idejo o »popolni predaji« v povezavi z reakcijami drugih ljudi, ki jih opisuješ (da te obtožujejo, da si hladna in da se igraš). V kolikor nekdo od tebe pričakuje, zahteva ali si na tebi utesnjujoč način želi popolne predaje, je normalno, da se odzoveš z umikom, še posebej, če je to nekaj, kar ti ne želiš dati. Kar želim povedati je, da popolna predaja ni nekaj, kar bi človek moral biti pripravljen dati v kateremkoli odnosu. Pravzaprav je zdravo ohraniti dele sebe in svojega življenja, ki niso prepleteni z našim romantičnim partnerjem. Ena izmed možnih dinamik, ki jih vidim za tvojim opisom je, da tvoj partner od tebe želi več, kot si pripravljena dati, in da zaradi tega občutiš odpor in se umikaš. Zaradi tega se okolica mogoče odzove napadalno (da si hladna), ti pa posledično iščeš krivdo pri sebi. Je možno, da tvoja stiska izhaja iz dinamike, ko partner pravzaprav od tebe želi stvari, ki jih ti ne želiš dati? Koliko se boš predala je namreč tvoja izbira in tudi tu ne obstaja noben »prav« in »narobe«. 

Možno je seveda tudi, da se za tvojim odpor skriva strah pred intimo, ki je vedno povezan tudi s strahom pred samoto, zapuščenostjo in pred tem, da bi nas kdo ranil. Iz tega, kar si napisala, težko vem ali gre tu za to težavo. Mogoče si lahko na internetu malo prebereš o izogibajočemu stilu navezanosti (ang. Avoidant attachment style) in presodiš, če to drži zate. Vendar glede na to, da v začetku zvez nimaš težav z navezovanjem stika in z intimo, ne bi rekla, da je to osnoven vir problema. Kakšne pa imaš izkušnje v drugih (neromantičnih) odnosih – na primer s prijatelji, sorojenci, straši? V kolikor bi se bala bližine, bi se to verjetno pokazalo tudi v drugih odnosih. 

Upam, da sem ti lahko kako pomagala. Za konec bi rada še enkrat poudarila, da mislim, da s tabo ni nič zelo narobe in da je večji problem v pritiskih in rigidnih idejah, kako mora ljubezenska zveza izgledati. Želim ti, da boš našla način, da zaupaš svojim občutkom in boš posledično lahko lažje oblikovala takšne intimne odnose, v katerih se boš počutila varno in kjer bodo tvoje meje spoštovane. Če imaš še kakšna vprašanja ali bi rada kaj bolj podrobno pojasnila, pa si seveda dobrodošla, da se spet oglasiš.  

Lep pozdrav, 

Maruša Grešak, mag. psihologije

Pozdravljeni!

Forum To sem jaz je namenjen otrokom in mladostnikom, ki imajo težave v odraščanju. Svetujemo vam, da svoje vprašanje pošljete na forum med.over.net, ki je namenjen odraslim.

Lep pozdrav iz uredništva!