Nasilje doma

Ko sem bila majha me je mami udarka vesno ko sem nekaj narobe naredila npr. povlekla za kase,uho,roko ali me pa brcnila ali pa kaj takega. Zdaj sem 13 in se dosti grdo obnasam. Ampak npr. enkrat ko smo bili na morju mi ni pasalo iti v vodo in potem sta se moja starsa razjezila in sem rabila pospratit celo kuhinjo. Mami je rekla da naj odprem povialni stroj in ko sem ga je rekla kaj je z mano narobe. Oce je rekel ce sem zabita. Potem pa je mami zamahnila proti meni ampak me na srecno ni udarka. Potem je rekla ce mi nekaj vrze v glavo da me boli. Aprila ko sem imela zelo veliko ocen sem bila pod stresom in sem se malo grse obnasala sta ne potem udarla, prijela za vrat in me potegnila za pulover da se mi je strgal. Potem sem sla v sobo in mela panicni napad. Pol sta ne poklicala nazaj da se "pogovorimo" in sta mi govorila kaksna slaba oseba sem in kaj vse je z mano narobe, meni pa so solze tekle dol po licih. Prejsni teden ko je moj starejsi brat gledal TV sem se probala z njim pogovarjati in sem ga "motila" in me je kar klofutnil. Zdaj se vedno ni okej. Sploh mi nekaj pustita da koncam povedi ki jih zelim recti in me prekineta in receta Ne tega la ne bos, in potem mi unicita veselje do vsega. Zalita me ampak temu receta disciplina. Ne morem se umakniti saj moran biti z njimi celo poletje in iti z jimi na morje. Veliko bolje se povutim ko njih ni zraven. Ampak potem mi mam in oce receta da ne imata rada in da jima lahko vse povem ce je kaj narobe, jaz se pa ne pocutim tako. Prosim za hiter odgovor!!

Zdravo! 

berem tvoj zapis in se mije iskreno kr ulila souza po licu. Zelo mi je zal, da mores it cez to pri komaj 13ih letih in to v tem obdobju, ko najbol potrebujes ob sebi vso druzino. Tut js sn sla cez podobno obdobje oz. sem v tem kar 10 let, se vedno se vsak dan "bojujem" proti vsem zalitvami, klofutami, to "normalno disciplini" ceprav sem ze uf kr preko polnoletnosti. Naj ti povem iz svojih izkusenj kako sem sla cez to in upam, da bos znala oz bos poskusila "prakticirat pri sebi". Prva stvar je to, da se zaupas nekomu, ne povej cisto vsega do detajlov osebi(tukaj mors zelo paziti, komu in kaj zaupas-ker se lahko hitro kaksna beseda obrne proti tebi, in tako vcasih kdo izkorisca oz te gashligihta/izsiljuje na nek nacin) seveda pa more bit oseba dosti custveno zrela da tebo lahko razumela in se poistosvetila s teboj. Ko sem bila tvojih let, sem si vedno govorila da bo bolse, vsako jutro sem se pogledala v ogledalo in si zacela govorit + stvari (glede na to kaj sem slisala -od svojih. Nekako sem si stem ustvarila bolsi mindset kije res zelo pomemben v tem obdobju. Je tezko, ampak vcasih si mores bit sama svoj steber da preguras vse tezke stvari. Imej v planu da cimbolse naredis solo, gres na faks in zacnes svoj lajf. Vse odlocitve ki jih bos zdaj sprejwla ali naredila ti bojo prinesle neke posledice(dobre ali slabe) Taksne zadeve mores sama pri sebi razcistit na dober nacin, se pogovarjat, vprasaj strokovno pomoc(svetovalno v soli,prijateljee,sorodnike) da dobis neko dobro mentaliteto in zacnes graditi na samozavesti in samopodobi, ker verjemi iz mojega lajfa, se zdaj cutim posledice - travme, ki jih imam zaradi tega ker sem bla vcasih dokaj tiha in tudi zelo submissive tip clovrka, postavi se zase, postavi se na 1.mesto, povej direktno starsem naj se tako ne obnasata, povej jima kaj te moti in kako se lah izbolsata, naredite nek kompromis. Ce je stanje res hudo zacni na skrivaj snemati kaj vse ti govorita ali si pisati dnevnik kako se takrat pocutis, nato jim zagrozi da jih bos prjavla na socialno/policijo. (To je meni kar pomagalo,da seje stanje usaj za malenkost izbolsalo) nikoli ne smes izgubiti upanja in poslusati negativne stvari da ti ostanejo v glavi, vse ignoriraj in pac delaj tisto kar te veseli, tudi ce te kritizirata. Ko bos starejsa, se ti bo vse dobro kar si bos zdj pustila da delas in gradis na sebi vse poplacalo. Js kot oseba se trudim da mije vsak dan bolsi in imam pozitiven mindset ker enkrat ko zacnes negativni razmislat hitro pride do kaksne depresije in tako dalje.. mores se zavedati da po vsakem nekem tezkem obdobju bo prislo nekaj dobrega. Zacni malo tudi se poducit v odnosih in samem karakterju sebe, starsev... js sm zacela se v srednji soli zelo hitro uciti psihologije in sem nekako razumela tako sebe kot starse. Ceprav se zdj nazalost nimam lepega/zdravega odnosa doma in to se kaze na razlicnih podrocjih na dnevni bazi. Ziveti doma in prezivljati v taksni druzbi je res kar muka in tezko, ampak si sam svoj steber/kamen in nekako si cez cas ustvaris trdo kozo in te redko kaj vrze iz tira. Js use lepo ignoriram in si mislim svoje, vcasih sem tudi malo naivna in sem zaupala napacnim ljudem, v tem casu sem tudi izgubila dosti prijateljev ker prav zaradi stanja doma, niso razumeli kaksni so starsi in kako to podzvestno vpliva name. Mores se zavedati da vsaka klofuta/zaljivka... ti bo dala - pri samozavesti, samopodobi ce sijo bos prevec jemala k srcu, zato bodi nekako hladna do vsega, ampak se ne zapiraj veliko vase ker sebos endan preprosto zlomilanin nebos zdrzala vsega pritiska. Zato ti svetujem na kratko, da si ustvaris +mindset, uzivas zivljenje v malih stvareh in se nekako poglobis v sboja custva misli ze pri teh letih. Mores verjeti vase, ker se sama najbol poznas oz se bos v tem obdobju se bolse spoznala. Ne smes se pustiti in si stopi v bran ter komuniciraj!! Zaupaj starsema, bodi pridna v soli in bos videla kako hitro bos zacela dojemati stvari ki so mogoce za tvoja leta selo tezka in jih se tvoji sovrstniki nebojo znali prepoznat oz pravilno dojeti ter poiskati neko pravilno zdravo resitev. Vse hobije kar imas mogoce so zdaj probaj, najdi si nekaj novega in samo takrat odmisli, zapri se v nek svoj mehurcek kjer ti take stvari/misli nebodi ssle prevec po glavi. Veliko se tudi gibaj in zdeava prehrana! Obvezno. Tako bo tvoj mental health tudi boljsi in poccasi gradis sebe, svojo indentiteto. Vem da bojo obdobja, ko mogoce nebos nasla nibene pravilne resitve ali nekega upanja, ko bi najraje vse pustila in se izbrisala iz sveta ampak mej v mislih da si se mlada in kaj vse te se caka,koliko dobrih stvari in trenutkov ko bos srecna kot mali otrok ko zagleda bombon:) v primeru, da pa res ze utrujena in ne zmores vec, ti priporocam res terapevtski pogovor in seveda, to ni nekaj tabu, ker se gre zate in za tvojo prihodnost, boljse da zdaj razcistis tako stanje kot pa da na "stara" leta ko bos malo ze bol zrela in bo vse prislo za teboj in bos res ze izcrpana od vsega in zabluzila svoja 20ta, vsak pogovor,klic s strokovnim osebjem je zlato vredno.  Upam da sem ti vsaj malo pomagala in da zdravo preguras to najstnisko obdobje<3 zelim ti veliko srece, upanja in ostani pozitivna oseba!