Nasilje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

postavila si dobro vprašanje o tem, kdaj bi bilo neko obnašanje lahko definirano kot psihično nasilje. Le-to se v realnosti težje prepoznava, saj ni tako jasno kot kakšna druga vrsta nasilja. 

Po definiciji je to vsako namerno vedenje, ki resno škoduje ali ovira psihološko celovitost druge osebe preko prisile ali groženj. Torej gre za vsakršno dejanje, ki povzroča psihološko škodo posamezniku. Na spletni strani Društva za nenasilno komunikacijo opišejo psihično nasilje kot dejanja, kjer oseba zlorablja svojo moč brez fizične sile, a z uporabo besed oziroma vedenj, ki drugega ponižujejo, razvrednotijo, prestrašijo ali na drugi način škodijo. Primeri so lahko žalitve drugega, nenehno kritiziranje, grožnje, zasmehovanje, poniževanje drugega, blatenje vpričo drugih, prepričevanje o izgubljanju razuma, preprečitev stikov s pomembnimi bližnjimi, širjenje laži o osebi, nadzor oškodovanega iz strani povzročitelja (pregledovanje osebnih sporočil).

Znaki bi tako bili, da oseba začne dvomiti vase, da krivi sama sebe, se počuti nekako ujeto v odnos, odgovornost pa največkrat tudi pripisuje sebi in se počuti brez moči za kakršnokoli spremembo.

Žal je to nasilje velikokrat spregledano oziroma težko prepoznano. Žrtvam ga je težko prepoznati in ustrezno ukrepati. Če je to tvoja izkušnja ali gre za koga od bližnjih, se je dobro obrniti na najbližjo policijsko postajo in to prijaviti. Morda se lahko obrneš tudi na Društvo za nenasilno komunikacijo, kjer bodo imeli več informacij, kaj storiti ali tudi na Center za socialno delo, kjer posameznika običajno namestijo v kakšno varno hišo ali v krizni center ter ustrezno ukrepajo naprej.

Upam, da bo s teboj vse dobro in pazi nase,

Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije