Nasilje

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena, "zvezdica2321", 

vesela sem, da si se s svojim vprašanjem obrnila name in hvala, da si spregovorila o temi nasilja. Namreč to pogosto zahteva pogum in veliko mladih vse prevečkrat o tem raje molči, saj jih je strah ali pa imajo občutek, da se jih to ne tiče. Ne glede na to, o kakšnem nasilju govorimo, je to nekaj, kar nihče ne bi smel prenašati sam. 

Če te prav razumem, v svojem razredu opažaš nasilje in sprašuješ se, kaj narediti. Sprva bi bilo zelo dobro vedeti, kakšno vrsto nasilja v svojem razredu opažaš, saj poznamo več vrst nasilja (npr. fizično, verbalno, spolno, spletno in tako dalje). Vsekakor pa je vsem skupno, da je v ozadju nasilja nekakšna potreba po moči in nadzoru tistega, ki nasilje izvaja, morda tudi potreba po pridobitvi določenega statusa v razredu, velikokrat pa tisti, ki nasilje izvaja, izhaja iz lastne stiske ali poznanih vzorcev, ki jih je sam deležen oz. so mu domači. Zato nasilno vedenje veliko pove o sami osebi, ki ga izvaja, kot tudi o dinamiki skupine, v kateri ga izvaja. 

Vesela sem, da ti je mar in da iščeš načine, kako bi nekaj spremenila, četudi (vsaj tako je iz zastavljenega vprašanja in zapisa težave razvidno) sama nasilja nisi deležna. Zelo pomembno je, da o opaženem zaupaš odrasli osebi. Lahko je to tvoj razrednik, svetovalna delavka na šoli, kateri od učiteljev, ki mu zaupaš, starši ali druge, tebi bližnje osebe. Ne gre za tožarjenje, saj s tem nikomur ne želiš nekaj slabega, temveč izražaš svojo skrb, stisko in iščeš podporo. Zavedam se, da to zahteva veliko poguma in moči, a kaže na zelo zdravo in zrelo strategijo soočanja. Če ob tem, da bi se neposredno izpostavila v pogovoru, čutiš preveč strahu, lahko morda zapišeš anonimno sporočilo, prosiš starše, da se obrnejo na šolo ali pa prosiš prijatelja, da to naredita skupaj. 

Vedi, da v primeru, ko smo očividci ter priče nasilju, štejejo že majhni koraki in dejanja. Pomembno je, da smo občutljivi za nasilje, da ga ne toleriramo, da prepoznamo žrtve in jim izkažemo podporo ter da čim prej poiščemo pomoč pri odraslih, ki jim zaupamo. Na ta način "razbijemo" tiho odobravanje, ki nasilje samo še ohranja ali ga celo dodatno krepi in spodbuja. 

Nasilje med vrstniki je vse večji in resen problem, ki pa ni nerešljiv, še posebno, če je med mladostniki več takšnih posameznikov, kot si ti - ki nasilje opazijo, o njem spregovorijo in iščejo rešitve. Bodi ponosna nate in verjamem vate ter v tvoj pogum, da boš v svoji okolici našla ustreznega poslušalca, s katerim bosta lahko skupaj naredila prve korake na poti do odprave nasilja v vašem razredu. Ne bo šlo iz danes na jutri, a je vsekakor vredno.

Vse dobro ti želim, 

Anja Knez, mag. psihologije