Narcisistična osebnostna motnja

Pozdravljeni,

Pred nekaj leti sem bila evalvirana s strani psihiatrinje, ki je med drugim omenila, da je možno, da gre pri meni za osebnostno motnjo, ni pa opredelila za katero, najverjetneje zaradi moje starosti (bila sem stara 19 ali manj). Sama menim, da gre morda za narcistično osebnostno motnjo zaradi teh razlogov:

·       Velikokrat verjamem, da bi moral biti v vsem najboljša in se pogosto ne lotim aktivnosti, ki mi ne gredo dobro ali ki bi lahko povzročile, da bi me drugi kritizirali

·       Rada govorim o sebi in svojih dosežkih

·       Velikokrat razmišljam/si predstavljam, da sem dosegla nekaj pomembnega (npr. odkrila nov način izvajanja nečesa, bila najboljša pri nečem, napisala uspešno knjigo, dobila nagrado, nekoga rešila ...)

·       Že od otroštva mi je bilo všeč, če so se drugi zanašali name, me imeli za vzor ali mi dovolili, da vodim aktivnosti (v osnovni šoli sem se večkrat pojmovala kot “vodjo luzerjev”)

·       Vsaka kritika ali nestrinjanje me zelo prizadene

·       Na nek način pričakujem posebne priložnosti (npr. še nikoli nisem delala, ker “čakam” na neko popolno delo, ki bo enostavno)

·       Včasih lažem, da drugi ne bi imeli slabega mnenja o meni oz. da bi se izognila kazni

·       Večkrat zmanipuliram ljudi (čeprav ne vem vedno točno, kako), da dobim, kar želim (npr. darila, brezplačno kavo, pomoč, da nekdo nekaj naredi namesto mene ...)

·       Raje se družim z ljudmi za katere imam občutek, da me potrebujejo kot tistimi, ki so od mene uspešnejši

·       Večkrat imam težavo pri razumevanju, kako se počutijo drugi

·       Med pogovori/socialnimi stiki se moram večkrat opominjati, kaj je vljudno/pričakovano, da naredim/rečem v nekem trenutku in včasih kasneje ugotovim, da sem bila nevljudna

·       Zavidam ljudem, ki so uspešnejši od mene, a se ne potrudim, da bi tudi sama dosegla take rezultate

·       Velikokrat kritiziram ali obrekujem druge ali dajem nezaželene nasvete

·       Večkrat se obnašam sebično in se osredotočam na svoje želje

·       V osnovni šoli sem bila velikokrat nesramna ali celo nasilna do drugih

·       V otroštvu so me starši zelo razvajali in bili zaščitniški, hkrati pa so imeli zelo visoka pričakovanja glede dosežkov v šoli in drugih aktivnostih. Hkrati sem bila prepoznana kot nadarjena in sem zato velikokrat bila opisana kot »posebna, pametna, nadarjena« ipd.

To me predvsem skrbi, ker je veliko svetovanja, ki mi je trenutno na voljo (pa tudi gradiva za samopomoč) usmerjeno v to, da se poudarja, kako v redu in sposobna oseba je posameznik in me skrbi, da bi to lahko samo poglobilo moje narcistično vedenje. Poleg tega si zelo želim otrok v prihodnosti, ampak narcistični starši pogosto zelo prizadenejo otroke in se mi potem ne zdi fer, da bi imela otroke. Kaj bi mi svetovali v tej situaciji?