Naj povem?

Veliko smo se družili s fantovo sestrično in njenim fantom. Bili smo dobri prijatelji. Začelo se je, ko je njen fant zelo negodoval ob tem, ko sva ga prosila za pomoč (npr. trgatev...). Njegovi punci tega nisem upala povedati, ker nisem hotela vnesti nesoglasij med njiju. Od takrat ju nisem upala prositi za pomoč pri ničemer, le enkrat. Ona pa si neskončno želi nama pomagati, medtem ko je ne upava prositi zaradi njega. Nadaljevalo se je tako, da jo njen fant veliko ogovarja za njenim hrbtom, predvsem pred mojim fantom. To so takšne žalitve, ki niso enostavne (predstavlja si drugo punco pri s... odnosu, jo ima za neumno...). Moj fant tega ne more poslušati, ker je to njegova sestrična in ker se mu zdi nespoštljivo do deklet na splošno. Od takrat se je od njega oddaljil in ne govori več veliko z njim, niti mu ne želi iti pomagat pri kakšnih stvareh. Meni je zelo hudo, saj njegovi sestrični ne morem povedati, kaj vse govori za njenim hrbtom in kako se obnaša. Mislim, da mi ona počasi začenja zameriti, ker se ne družimo več toliko. Nočem pa ji povedati, ker se bojim, da se bosta onadva sprla ali pa bo prišlo tako, da se bomo sprli še v družinah, kar pa si najmanj želim. Kaj naj naredim? Ves čas sem tesnobna zaradi tega in se slabo počutim, ker si zelo želim družiti z njo, nočem, pa da bi mojemu fantu to povzročalo nelagodje, ker se on več noče družiti z njenim fantom. Naj še povem, da je tisti fant, mojega fanta nonstop zafrkkaval kako dobro izgleda njegova sestra in kako jo nonstop gleda in nevem kaj bi ji počel. Kako je lahko to tako normalizirano? 

Jaz sem raje tiho, kot da jima uničim zvezo. Nevem pa ali je to prav ali ne...Ker v bistvu bom verjetno s tem uničila najino prijateljstvo... 

Ta sestričin fant je že zdravnaj prestopil mejo dobrega okusa in pravil lepega vedenja.Pri takšnem tipu bi jaz napisala: simpatija raste s kvadratom razdalje, pravzaprav s razdaljo na tretjo potenco.

Prav imaš, ko ga več ne prosiš za pomoč. Je že tako, prijatelja spoznaš takrat ko ga potrebuješ.

Za sestrično pa je že skrajni čas, da si poišče sebi primernega fanta, ki ob seksu ne bo razmišljal o drugih puncah.

Hejla, 

to je res težka situacija. Morda se lahko poskusiš pogovoriti s svojim fantom, ki svojo sestrično boljše pozna. Mogoče ji lahko on pove, kaj se dogaja? Za nasvet lahko povprašaš tudi druge družinske člane, ki vas dobro poznajo. Moje mnenje je, da je vsekakor lepo, če sestrični poveš, kaj njen fant govori o njej, je pa res, da jaz ne poznam vaše družinske situacije. 

Drugače pa se lahko s sestrično dogovoriš, da se srečate nekje brez njenega fanta in ji poveta, da se zelo rada družita z njo in jo z veseljem povabita, da skupaj počnete stvari, da pa se vama zdi, da njenemu fantu vaše aktivnosti niso zanimive in zna biti moteč in da bi raje, da se večkrat družite sami. 

Hvala za odgovor.

Glede tega sem se že pogovorila s svojim fantom, ki je tudi mnenja, da njegovo obnašanje ni primerno in da bi se morala raziti. To je težko breme in sem ga morala nekomo povedat. Zaupala sem se tudi svoji mami, ki mi je potem povedala, da ima tudi ona slabo mnenje o njem, saj je videla kako je poniževal prijateljico (sestrično od fanta) na enem izmed praznovanj. 

Včasih se zgodi, da kljub temu, da imaš prav in potem nekomu poveš svoje mnenje pride do prepirov in jaz res nočem tega. Močno upam, da bo ona spoznala kakšen je ta fant in bo naredila prvi korak k razrdtju zveze. Le takrat mislim, da jim bom upala povedati. 

Mogoče je to res sebično do mene, saj nočem, da je prijateljica žalostna, hkrati pa se nočem vpletati v druge zveze, saj se vedno bolj držim za sebe, svojega fanta, družine in druge prijateljice, za katere čutim, da mi dajo nek mir v sebi. 

Mogoče bi mi na koncu bila hvaležna, če ji to povem. Mogoče pa bi onadva vseeno prebrodila te dogodke in bi vseeno bila še vedno par. Takrat pa se zagotovo več ne bi družili, kar bi pomenilo, da bi naju na vseh dogodkih in praznovanjih, ki jih imajo po fantovi strani, grdo gledala. 

Po eni strani vem, da ne bi bila kriva jaz, saj je to počel njen fant in vsak mora prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Jaz bi le bila tista, ki je te probleme privlekla na plano in bi verjetno zanju postali zelo realni. Sta pa se že vselila skupaj in si urejata neko hišo, zaradi česar me še bolj skrbi, da bi s tem uničila odnose. Čeprav vem, da nje na koncu on ni vreden, upam pa, da bo to ona spoznala. 

Ona še vedno meni zelo zaupa...Zadnjič me je klicala v joku, ker se je drl nad njo, ker ni poklicala, da bi prišli rešit eno stvar v hiši. Povedala mi je, da si ne predstavlja življenja z njim, ker je nonstop trmast in kriči. Da se boji, da sta ta korak naredila prehitro. Namreč njuna zveza traja 2 leti. 

Moja stiska se je malo umirila, ampak le zato, ker sem se oddaljila od njiju. Še vedno, pa mi je težko za njo...

Pozdravljeni, 

hvala za vse odgovore in napotke. 

Tudi moj fant se noče vmešati in povedati določenih stvari. 

Zdaj sem ugotovila in sem trdno prepričana, da ji ne povem, ker je to res njuna zveza in slej ko prej bosta videla ali je to to in kdo dela napake ter če se jih da popraviti. Tako kot ste napisali jo bom poslušala in ji stala ob strani in jo podpirala pri njenih odločitvah brez namigovanja na končanje zveze, saj morata (če pride do tega) to ugotoviti sama kako reševati probleme. 

Še naprej se bom družila z njo, čeprav bo tudi njen fant zraven. Mogoče bom mu kdaj omenila, da se s tem kar je govoril še vedno ne strinjam, ampak da naj premisli kaj govori in stvari rešujeta sama brez prisotnosti ostalih, razen če je to potrebno. Upam, da bo tudi on premislil kaj govori in počne, ter se začel zavedati, da ima zelo prijetno punco. 

Če bosta pa želela mojo pomoč, pa bom šla pomagat, ker z doživljenjsko zamero in ne dajanja novih priložnosti za spremembo ne spremenimo ničesar. 

Hvala za vse, zelo ste mi pomagali. Z vsem napisanim ste mi olajšali odločitev in s tem zmanjšali mojo stisko, ki je bila zelo velika.