NAA POMOČČČČ!!!!

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, draga mladostnica!

Žal mi je, da si se znašla v takem položaju, ki je zate zelo naporen in obremenjujoč. Zelo super je, da si nam pisala. Verjamem, da si zato potrebovala dosti poguma. 

Poskusiva najprej nekoliko sprostiti napetost v telesu, obremenjenost glave z obremenjujočimi mislimi, ki te preplavljajo. Poskusiva z nekaj vdihi in izdihi (ob tem lahko zapreš oči), bi to šlo. Misli, ki pridejo, dovoli, da gredo, kot vlak, ki ima postaje in na njih misli vstopajo, pa potem izstopajo. Opazuj svoje telo, postaja bolj sproščeno, manj napeto? 

Sedaj pa se osredotočiva na tukaj in zdaj. So samomorilne misli od tvojega zapisa na forum še prisotne, razmišljaš o tem kako in kdaj bi izpeljala samomor. Te preplavlja žalost, jeza, nemoč, sram? Mogoče poskušaš čustveno napetost sprostiti s samopoškodbenim vedenjem?

Razmišljajva kaj bi bili lahko vzroki, kaj se ti je zgodilo, da je težko. Začenjaš srednjošolsko izobraževanje, kar je vsekakor naporno - novo okolje, novi sošolci, pričakovanja, mislim, da bo težko, da se ne boš znašla. Kako je doma? Imaš podporo, s kom se lahko pogovarjaš, kdo te posluša? Potem pa je tu še tvoja punca, ki je bila hospitalizirana, zaradi poskusov samomora. Verjamem, da te za njo zelo skrbi, vendar je zelo pomembno, da veš, da ji bodo strokovnjaki znali pomagati. Je v varnih rokah. 

Super, da si poiskala pomoč pri svetovalni delavki tudi v srednji šoli. Žal mi je, da nista našli stika in odnos ni bil vzpostavljen. Razmišljava lahko zakaj, a tega brez nje ne moreva vedeti. Razmišljam in te sprašujem ali je mogoče, da kontaktiraš svetovalno delavko na svoji osnovni šoli in se z njo dogovoriš za termin, lahko je tudi ona tvoja podpora pri komunikaciji s svetovalno delavko na srednji šoli. Sploh, ker je pomembno, da imaš podporo tudi v šoli. Potem pa je tu še razrednik. Bi tu lahko potekalo sodelovanje tudi s tvojimi starši? 

Ker si zapisala, da imaš dve diagnozi, te sprašujem ali imaš podporo tudi psihologa, pedopsihiatra v zdravstvenem domu? V kolikor da, te res vabim, da stopiš z njima čim prej v kontakt, ob tem pa v kolikor te podpore še nimaš, pa je smiselno, da to podporo tudi dobiš. 

Vabim te, da izkoristiš oblike pomoči, ki so ti na voljo: 

TOM telefon, Posvet (predvidevam, da si iz Maribora) - kjer ti bodo nudili brezplačno pomoč, jutri bo na voljo tudi chat na To sem jaz. Vsekakor je tu tudi tvoj osebni zdravnik. 

Povezava do oblik pomoči: https://www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/. 

Razmisli, koga bi lahko vključili v podporo tebi - ali predlagani kontakti, kdo od domačih, svetovalna iz osnovne šole, pa mogoče kakšen trener itd. 

Vabim te, da se nam oglasiš, poveš kako je danes. Ob tem pa te vabim še, da razmisliš o tem kaj rada počneš, s kom se rada družiš, kaj so tvoji cilji.

Tu smo zate, ko boš lahko, prosim napiši kako si. 

Pošiljam ti velik objem,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, draga mladostnica. 

Verjetno se boš strinjala, da je zelo pomembno, da imaš podporo psihologinje, pedopsihistrinje in podporo, ki ti jo nudijo zdravila. Upam, da imaš čim prej termin in da boš tam lahko povedala kaj se ti dogaja. Imaš pa vedno možnost, da tako psihologinjo kot pedopsihiatrinjo kontaktiraš, poveš kaj se ti dogaja. Verjamem, da te bosta poslušali. Zelo te podpiram v pogovor, v pomoč, podporo. Sploh, ker si zapisala, da so samomorilne misli neobvladljive, in da je prisotno tudi samopoškodbeno vedenje. Pomoč potrebuješ čim prej.

Skrbi te, kako bi stopila v stik s svetovalno delavko, s katero si imela dober odnos. Strah te je kakšen bi bil njen odziv, kaj bi rekla. Mogoče pomisliš kako te je sprejemala, ko si prihajala do nje, kako te je sprejela, se s tabo pogovarjala, kako sta skupaj iskali (predvidevem) pomoč, ustrezno podporo, morda tudi v pogovorih s starši. Lahko razmišljava v smeri, da ji poskušaš napisati sporočilo in ji poveš kaj se dogaja, in poveš tudi za to česa te je strah - da boš zavrnjena, da ti ne bodo verjeli. Kaj meniš? 

Poskušava razmišljat kaj bi bil tisti majhen korak k temu, da bi povedala v kakšni stiski si se znašla. Vabim te v razmislek. 

Zapisala si, da ti mami doma ne verjame, da ati pravi, da si zmišljuješ. Kako potekajo vaši pogovori, kako to, da se je kljub temu, da imaš strokovno podporo, ne zmorete pogovoriti, v smeri razumevanja? So to kakšne pretekle izkušnje, v vaših odnosih, so v ozadju konflikti, nesprejemanje? Je to povezano s šolo, nalogami v domačem okolju, vzgojo? Je tako tudi s tvojimi sorojenci, v kolikor jih imaš. Kako pa s sorodniki - bi med tetami, strici, starimi starši lahko našla sogovornika?

Omeniva pa še prijatelje, vrstnike. Mi lahko poveš več o tem. Kako se počutiš z vrstniki, kako pa s tvojo punco, ima ona ustrezno pomoč, je tvoje partnerstvo z njo doma in v okolici sprejeto. 

Vabim te, da preizkusiš katero izmed tehnik sproščanja, ki jih najdeš na To sem jaz, telo boš razbremenila, preusmerila misli, z vajo bo lažje. 

Vabim te, da se ponovno oglasiš na foromu ali na chatu, kjer lahko odpremo kanal samo zate, z namenom podpore. Še enkrat pa te vabim tudi v kontakt k zdravnici, psihologinji, svetovalni službi, in na TOM telefon, Posvet oz. na Pedopsihiatrično kliniko. Vse z namenom, da dobiš pomoč. 

Upam, da ti lahko narava, sonce vsaj malo pomaga. Pošiljam ti objem in te vabim, da stopoš spet v stik z nami. Skrbi nas zate in naša naloga je, da ti pomagamo, da te podpremo. 

 

 

 

 

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja