Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Na pomoč!

Tema: Razmišljam in imam stališča, Samomor, Žalost in depresija

  • de

    dekle brez življenja

    dekle brez življenja

    Objavljeno: 21 maj 2023 14:25

    Pozdravljeni.

    Včeraj so prodali konja, s katerim sem imela 4 leta zelo močno vez. Na žalost ta konj ni bil moj.

    Bila sem zraven, ko so ga odpeljali. Lastniki ni so dobri za njega. osebno jih poznam. Konja so kupili samo zato, da bi svojima hčerkicama uresničil želje.

    Ne morm vrjet. Dovolijo, da ga hodimo obiskovat ampak še vedno ni isto. Ni več "moj". Nimam ga večino časa zase.

    Koncentracija mi pada. Učim se cele dneve, pa si ne zapomnem nič. Začela sem se rezat. Jem pretirano malo, pa sploh nisem lačna. Brez njega, da je ob meni ne morem živet. Bil mi je vse. Lastniki ne bojo dobro poskrbeli za njega. Vem, ker jih poznam. Vse kupijo ravnajo pa grdo. samo da so hčerke srečne. Še poslovit se nismo mogl kr niso dovolil. Vso opremo so pobrali. Čisto vse spomine. Našla sm le eno krtačo, ki je padla ven iz vreče.

    Moje življenje nima smisla. Najraši se bi ubila. Ne morem več. Bil mi je vse.

    Ta deden imam polno ocenjevanj, pa nič ne znam. Cele dneve jokam, Strmim vprazno pa spet jokam, pa se učim in nič ne zapomnem, potem žespet kako uro strmim v točko in ne morem pogledat stran, ležim na postli, nič se mi ne lubi, sama sem v sobi, zapiram se vase, ponoči ne spim, ne morem pit, jem pretirano malo, skratka moje življenje je v dreku. Prosim pomagajte!

  • de

    dekle brez življenja

    dekle brez življenja

    Objavljeno: 22 maj 2023 16:01

    razmišljam o samomoru. Kako bi bilo, če me nebi bilo več. Itak nimam dobrega odnosa z družino. Stanje se je malo izboljšalo. Zdaj normalno jem, ko sem v družbi ne mislim več na konje, vendar bolečina pride. Pride in noče it. Še vedno se težko skoncentriram. Mama hoče, da dobim jutri oceno najmanj 3 pri angleščini, ki mi ne gre. Za naučit se mam veliko. Ampak še vedno se učim, ampak nič ne zapomnem. Počutim se kot da moje življenje propada. Drobi se v majhne črne koščke, ki odletijo daleč stran. No vsaj tako čutim. Edino, kar si želim je postati spet "stara" jaz. Misli o samomoru so prehude. Vedno, ko sem sama se mi pojavijo.

    Ampak izguba konja je grozna. Z njim sem imela svojo preteklost. Bil mi je vse. Še vedno slišim njegovo rezgetanje v prikolici, ki se pelje daleč stran. Ne zdržim več. Ali lahko kdo prosim pomaga.

  • Ni

    Nik

    Nik

    Objavljeno: 22 maj 2023 20:58

    Takole bom rekel. Približno razumem kako je ko ti kaj vzamejo. Priblizno vem kako se počutiš. Ampak, roko na srce lepo prosim ne razmišljaj ubijanju samega sebe. Kaj bos s tem dosegla?Ce ves kje  tvoj konj živi, ga opazuj. To vsaj meni pomaga. Lahko ga slikas in imas v svoji sobi in vsakic ko ti gre kaj narobe, poglej sliko in razmišljaj o najbolj srečnih in veselih dogodkih, ki si jih imela.

     

    Krtaco pa lepo imej shranjeno v sobi. Ce je edini spomin, je neprecenljivo vredno.

     

    Upam da ti pomaga

    In lep pozdrav

    Nikolaj 

  • Ta

    Tadej

    Tadej

    Objavljeno: 22 maj 2023 21:03

    Včasih nam življenje, da takšne izive, da postanemo močnejsi.

    Več kot boš razmisljala o tem hujše ti bo. Preusmeri fokus drugam. Najdi si drugi hobi, delaj nekaj kar te sprošca. Sčasoma bo boljše.

    Bolje bo, da si ne govoris "ta konj ni vec moj, ni vec isto" si reči ta konj lepša življenje dvema novima puncama tako kot ga je tebi ❤️

     

  • Uredništvo

    Urška Meolic Kotnik

    Objavljeno: 23 maj 2023 08:41

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,  

    videti je, da si se po prodaji konjev znašla v stiski. Praviš, da se ne moreš učiti, da ne moreš jesti in da si se začela rezati. Tudi zapiraš se vase in ne moreš spati, ne najdeš več smisla v življenju ter ne veš, kaj narediti.  

    Tvoja čustva so do določene mere čisto običajna, saj žaluješ za konjem, zato je pričakovano, da izkušaš žalost. Vendar pa ostali simptomi, ki jih opisuješ, da ne moreš jesti, ne spati, da se ne moreš učiti, ne najdeš smisla in se samopoškoduješ, kažejo na depresivno simptomatiko. Zaradi tega bi te spodbudila, da se o vsem skupaj pogovoriš z osebo, ki ji zaupaš (prijateljica, učiteljica ali svetovalna delavka, starši) in poveš o tem. Tako ti bo tudi lažje predelovati celotno situacijo. Če misliš, da nimaš takšne osebe, bi te spodbudila, da se obrneš na strokovno pomoč pri psihologu in si pri osebnem zdravniku priskrbiš napotnico za obisk le-tega. Če poveš tudi o samopoškodovanju ter nesmiselnosti življenja, boš zelo hitro na vrsti. Če boš o tem govorila s psihologom, ti bo tudi pomagal, da boš lažje predelovala celotno situacijo, ti pa se boš razbremenila. Koliko časa boš žalovala za konjem, je odvisno od tvoje osebnosti ter sposobnosti spoprijemanja s težkimi situacijami. Zamotiš se lahko s tem, da se učiš za šolo in sama začneš verjeti, da zmoreš opraviti uspešno vse, kar imaš v šoli. Če se boš osredotočila na učenje, boš lahko morda tudi hitreje preusmerila svojo pozornost na druge stvari, kar ti bo pomagalo.  

    Spodbudila bi te, da si najdeš kakšen drug hobi, npr. da se ukvarjaš s kakšnim športom, lahko izdeluješ kaj, se učiš kakšen jezik ali morda pišeš dnevnik. Veliko ljudem pomaga, če zapišejo svoje občutke misli ter doživljanje, saj na takšen način lažje predelajo izgube oziroma težke situacije. Dobro je tudi, da konja še lahko obiskuješ, zato te spodbujam, da ta čas izkoristiš in uživaš z njim. Če vidiš, da lastniki res grdo delajo z njim, jim lahko poveš, da jih boš prijavila. S tem jih lahko prestrasiš in bodo prenehali s takšnim delovanjem. Naučila se boš tudi postaviti za konja in zase. Upam, da se bo kaj spremenilo in bo konj dobil ustrezno oskrbo ter ljubezen.  

    Upam, da sem ti z odgovorom pomagala ter te spodbujam, da se o vsem skupaj zaupaš nekomu, ki ti lahko še bolj pomaga.  

    Lepo te pozdravljam,

    Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije

  • de

    dekle brez življenja

    dekle brez življenja

    Objavljeno: 23 maj 2023 19:18

    Grozno je. Vsak dan bolj. Ne morem mislit na druge stvari.. rabim ju., pogrešam ju. Ampak niju ni več. Ponoči ne morem spati, ko končno zaspim, ju sanjam. Prebujam se. Ves čas mi gre na jok. ne vidim več smisla v ničemer.

    Poleg tega bom vrjetno kmalu zgubila edinega prijatelja in eno prijateljico.

    Sama hočem biti samo "stara" jaz.

    Zelo mučno je misliti na druge stvari.

    Zdaj normalno jem, ampak mi gre po vsakem obroku na bruhanje. Vse ostalo ne morem spremenit.

  • Uredništvo

    Urška Meolic Kotnik

    Objavljeno: 25 maj 2023 10:39

    Odgovor svetovalke:

    V tem primeru te res spodbujam, da se obrneš na strokovno pomoč ter se pogovoriš o vsem skupaj, saj ti bo tako lažje. Tvoja situacija namreč zahteva večkratne pogovore, ki ti lahko pomagajo.   

    Vire pomoči lahko najdeš tukaj.

    Upam, da boš našla pot do tega, da ti bo boljše, 

    Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije

  • De

    Dekle brez življenja

    Dekle brez življenja

    Objavljeno: 11 apr. 2024 21:50

    Živjo.

    Spet jst. Po enem letu se mi znova vračajo spomini nanju. Grozno je. Res ga pogrešam. V tem času sem se zmenila, da bom poleti delala pri enem znanem westrn jahaču. A vedno ko sem s konji pogrešam tega " nekoč mojega" konja. Še vedno starši nočejo nič slišat o njem ne nič. Jst ga la neznosno pogrešam. Srce se mi para. Rada ga bj videla a tako bi ponovno obema zlomila srce. Avtomatsko več ne morem. Hočem da je moj. Vrjetno se vam zdi da sem razvajena punčka ki želi vse le zase. Briga me če sem. Hočm bit le srečna in si vzeti to kar mi prilada. Na pomoč. Prosim vas. Nevem kaj naj. S starši se nočem pogovarjat o tem. Pomoč

  • Uredništvo

    Urška Meolic Kotnik

    Objavljeno: 15 apr. 2024 09:07

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena, 

    morda je dobro, da bi poleti delala med konji, saj bi se tako izpostavila tej situaciji in bi čez čas lažje šla med konje in morda tudi imela manj močna čustva pogrešanja tvojega nekdanjega konja. Videti je, da imaš v celotni situaciji kar močna čustva glede konja in navezanosti. Nekako ne vidim drugega odziva, kot to, da se pogovoriš s starši, ker so oni tisti, ki bi takšne stvari tudi financirali in so odgovorni zate. Drugače ne vem, kako bi sploh lahko kaj spremenila. Morda boš lahko čez nekaj let, ko boš delala, tega konja odkupila nazaj. Seveda boš potrebovala tudi dovolj prostora zanj. Mogoče lahko sedaj v dani situaciji s tvojimi občutki začneš pisati dnevnik, da daš ta čustva iz sebe in da vse skupaj ne ostaja le v tebi, temveč tako začneš vse predelovati. Zaradi tega ti bo mogoče čez čas postajalo lažje. 

    Lep pozdrav 

    Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije

  • de

    dekle brez življenja

    dekle brez življenja

    Objavljeno: 15 apr. 2024 17:09

    Hvala za odgovor.

    Z mojimi starši se ravno ne razumem. Poleg tega bojo itak rekli da nič ne morejo narediti ker nočejo. Zavedam se koliko je dela z tako zahtevno živaljo. In če še niste razbrali sem bila vsak dan pri njima in skrbela zanju. kidala gnoj in vse. pripravljena sem se odpovedat počitnicam. Razumem tudi starše ampak ne morem it čez to. Tako da zdaj je čas da oni mene razumejo, a me ne bojo.

    Odkupila ga bi zdaj, ko lastnik še ni dovolj navezan nanj. Ko bom jaz imela dovolj denarja bom bila že zdavnaj polnoletna takrat pa bi bil on prestar in bi bilo brez veze da ga bi odkupila.

    JA. Stara sem 14 in hodim v deveti razred. Ampak jaz bom šele sebtembra stara 15, toraj med temi počitnicami ne bom mogla nikjer delat.

    Delala bom med konji in z njimi ampak to vedno znova odpre stare rane. Sem že probala pisat dnevnik in mi ne pomaga. Po končanem delu z konji vedno jokam. ENO LETO JE NAOKOLI. Bojim se, da niti čas ne bo zacelil takih ran.

    Nevem če razumete, ampak dala bi vse, da ga bi dobila nazaj. Pripravljena sem se pogajat, garat ampak kje na začnem. Moji starši me ne bodo poslušali. Ne bodo. Nimam dovolj denarja. Pač vsi se ne kopamo v denarju in nimamo takih staršev, da nam bi vse izpolnili.

    Glejte zelo sem ga imela rada. Nisem se posovila od nega. zdaj se je uničil. In kje se naj jaz začnem pogajat. kje? nimam pojma.

    In ja. ne jezim se na svet ampak nase. Zakaj. Ker vem koliko mi to pomeni in sem pripravljena garat za to ampak me noben noče poslušat. Moji starši vedno pravijo ni govora. Torej sem vas prosila za nasvet kaj naj naredim. Pa ste povedali naj se pogovorim s starši. Hvala za nasvet ampak kaj je plan B. Ni ga, ker ne obstaja. ker pač ni rešitve. Prosim povejte mi to. Zelo sem trmasta in za nekaj kar si močno želim ne obupam tako hitro. Ampak tokrat sem. Ponavadi se zaletavam z glavo v zid tudi če vidim da negre. A tokrat sem obupala. Sem čisto na dnu.

    Moj plan B je bil, da bi uprašala tega gospoda, pri katerem se bom zdaj začela učit ahat, če je pripravljen kupit še tega konja (jaz ga bi kupila on bi plačeval oskrbo, ker pač nimam dovolj denarja) in potem ga bi pri 18 letih odkupila in prevzela jaz. ampak zakaj bi mi on pomagal? Moji starši se nebi strinjali. Poleg tega bi bilo potrebno veliko pogajanja in dovolj velika ponudba. Pri tem gospodu sem bila samo enkrat. sama preveč fantaziram. to je dejstvo. to ni mogoče.

    Prosim da mi poveste po pravici.

    Ali obstaja plan B?

    Ali ste se postavili v mojo kožo in razmislili kaj bi vi naredili?

    Ali je še kaj kar lahko naredim?

    Pomagajte mi vi. Zdaj rabim res vašo podporo. Prosim.

    Se opravičujem če sem bila nesramna. hotela sem vam pvedati le to, kar jaz viim iz mojega vidika.

    Hvala za odgovor.

  • Uredništvo

    Urška Meolic Kotnik

    Objavljeno: 16 apr. 2024 16:44

    Odgovor svetovalke:

    Drago dekle,

    ko berem tvoj odgovor in razmišljanja, lahko s tabo čutim tvojo stisko in jezo na življenje ter situacijo nasploh. Zdi se mi pogumno od tebe, da si se upala tako izpostaviti, se tudi razjeziti in povedati, kako se počutiš. Morda v prejšnjem odgovoru od mene nisi dobila dovolj podpore, zaradi česar je povsem razumljivo, da si jezna ter žalostna in se ti zdi, da te ne razumem. Če se ti nisem dovolj približala na tebi ustrezen način, bom sedaj preko tega odgovora poskušala to. Vidim, da že od prejšnjega leta zelo trpiš zaradi prodaje konja. Verjamem, da je bil on tvoj zelo drag prijatelj in je to še vedno ostal, tudi če ga trenutno ne vidiš. Z njim si verjetno doživela zelo veliko lepih trenutkov in ostalo je veliko prijetnih spominov. So lahko ti spomini vsaj malo tudi vir tvoje moči in poguma za naprej?

    Žal mi je za celotno situacijo glede konja, ki ga imaš tako rada, pa so ga lani prodali in ti niso bili niti pripravljeni prisluhniti. Lahko verjamem, da bi res dala vse, da bi ga lahko dobila nazaj in skrbela zanj. Kot si mi napisala, si zelo skrbela zanj tako glede hranjenja, čiščenja, skrbi zanj ter vsega ostalega, kar je bilo potrebno narediti. Sama praviš, da te starši ne bodo poslušali, delati še to poletje ne boš mogla. Vidim, da si sama o vsem zelo veliko razmišljala in se sprašuješ, kje in kako bi se naj začela pogajati. To je vsekakor vprašanje na mestu, a kot dejavniki tvoje starosti in tega, da letos še ne moreš začeti delati, potem tudi odnos s starši, kažejo, da trenutno pogajanja ne bodo možna. Na žalost že zgodaj pri svoji starosti ugotavljaš, da svet okrog nas ni vedno pravičen in se situacije včasih odvijejo tako, da na njih ne moremo vplivati. Tako kot ti nisi mogla vplivati v svoji situaciji. Ko berem tvoja razmišljanja in občutja, me ob tem zate skrbi in s tabo podoživljam tvojo situacijo. Žal mi je tudi, da ti ne morem dati nekega splošnega točnega nasveta, ki bi razrešil vse in situacijo povsem spremenil. Glede plana B me sprašuješ, pa dajva skupaj razmišljati o njem. Kakšne bi bile po tvojem mnenju dobre in slabe strani načrta, ki si si ga zamislila? Kaj bi s tem pridobila, kaj bi lahko izgubila? Napisala si, da si pri tem gospodu bila do zdaj samo enkrat, tako da ga ne poznaš zelo dobro. Morda bi bilo dobro, da bi ga še večkrat videla in ugotovila, kakšen človek je. Potem bi tudi videla, če mu lahko zaupaš, kaj doživljaš in ali ti lahko on pri tem kakorkoli pomaga. Vendar bi ti priporočala, da si pri tem previdna.

    Napisala si mi, da se s starši ne razumeš najboljše in da bodo povedali, da ne morejo nič narediti, ker nočejo. Zanima me, kaj misliš povedati s tem, ko praviš, da se ne razumete najboljše? Kako je to videti? Kdo pa so še drugi ljudje v tvojem življenju, s katerimi se razumeš? Ali si morda o svoji izgubi konja že s kom govorila ali bi morda lahko? Ko enkrat govorimo naglas o svojih težavah, se le-te izkažejo v drugačni luči, saj ko naglas povemo o tem, tudi vsaj malo izgubijo na svoji moči in se nam zdi, kot da nam odleže. Morda res lahko razmišljaš o tem, če je kdo v tvoji bližini, ki bi mu lahko zaupala svojo situacijo in bi ti prisluhnil brez obsojanja.

    Že lani si mi napisala še, da si izgubila edinega prijatelja in prijateljico. Bi mi morda o tem zaupala kaj več?

    Na našem forumu ti želimo dati podporo, ki jo potrebuješ. Prav tako pa te usmeriti, da boš bolje razumela svoje situacije, kar se ti dogaja, kaj čutiš ob tem in da boš lahko sama sooblikovala svoje življenje.

    Upam, da ti bo tole v podporo, ki jo potrebuješ in drži se, oglasi se še, če želiš,

    Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije

  • de

    dekle brez živlenja

    dekle brez živlenja

    Objavljeno: 20 maj 2024 15:41

    samo sporočam.

    konj je poginil pred enim mesecem. Torej pri lastnikih ni zdržal niti eno leto.

  • Uredništvo

    Urška Meolic Kotnik

    Objavljeno: 21 maj 2024 11:01

    Odgovor svetovalke:

    Draga deklica, 

    žal mi je za tvojo izgubo konja, ki si ga imela tako zelo rada. Verjamem, da ti je zelo hudo in si žalostna. Če bi o tem želela napisati kaj več, lahko to narediš, ko boš pripravljena. 

    Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije

  • ML

    ML12

    ML12

    Objavljeno: 21 maj 2024 15:10

    Draga dekle brez življenja ,zelo mi je žal da si ga izgubila.Če bi jaz bila ti bi lastnikom napisala tako dolgo pismo da bi jih kap.Nimi jasno zakaj tvoji starši niso razumeli tvoje stiske......So pač italijani.Uglavnem razmišljaj pozitivno ter se mogoče vpiši še v kakšen krožek.Imej se lepo.Tvoja ML12.????

  • de

    dekle brez živlenja

    dekle brez živlenja

    Objavljeno: 22 maj 2024 15:24

    no danes sem dobila se nekaj informacij.

    Novi lastniki so imeli konje v boksu. Kakor vejo vsi, ki se ukvarjajo z konjeništvom vemo, da konji v boksih ne smejo biti privezani. In oni so tega konja privezali. In se je velikokrat odvezal, dokler mu niso dali okoli glave ketno ali nekaj takega. uglavnem se je zadušil. pač nekako tako je bilo. sam ne vem če je to res, k mi je t povedala ena, k je bla moja prjatlca pa je mela veze z eno punco k je skrbela za konje in ji je baje povedala. baje je to vzrok smrti.

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje