#to sem jaz

Vprašanje:

Motnja hranjena

Tema: Čustva, Motnje hranjenja, Telesna samopodoba

  • Mi

    Mianabed

    Mianabed

    Objavljeno: 08 maj 2025 14:25

    Hej

    Hodim v 2. Letnik srednje sole. Moje tezave so se pa zacele ze v 8. Razredu. V 8 razredu sem se zacela rezati. Do poletja so brazgotine izginile, nihce ni izvedel za to. Sploh nevem zakaj sem zacela. 9. Razred mislim da decembra sem se zacela spet rezati, nehala sem pomladi in poleti se spet nic ni videlo. Ampak ko sem se nehala rezati sem zacela stradati. Trajalo je kaksna 2 meseca. Nato sem zacela spet jesti, ampak sem vsak dan razmisljala o tem in zacela dosti telovaditi. Jeseni(1.letnik) sem se spet zacela rezati. Zelo, imam velike brazgotine, ki pa so na bedrih in se ne vidijo ker skos nosim dolge hlace. Moji starsi so izvedeli, dobila sem psihoterapevta. Ob tem casu sem se zacela prenajedati in potem izbruhala. Bila sem brez prijateljev. Marca sem zamenjala srednjo solo. Nehala sem bruhati in se rezati. Zacela sem dobivati panivne napade. Na zacetku cisto kratke. Poleti (pred 2. Letnikom) sem spet zacela stradati, bruhati in se prenajedati. Nikoli nisem shujsala vec kot 5 kg. V 2. Letniku sem zacela z hujsimi panicnimi napadi. Trajali so tudi 2. Uri in vec. Zamenjala sem psihoterapevta. Se spet zacela rezati. Nehala z panicnimi napadi. Mama me je nasla med bruhanjem.

    Imam super druzino nasla sem si super prijatelja, ocene v soli imam precej dobre. Nevem zakaj sem taksna. Tako nehvalezno se pocutim. Vse imam kar bi si lahko zelela. Jaz pa sem nesramna do vseh. Sploh se ne trudim da bi bla boljse. Nevem kaj naj, ker si zelim biti boljse, ampak pred tem zelim shujsati. Zelo. Da bi potem vedela da si zasluzim pomoc. Nikoli nisem bla debela, od vedno sem suha in sploh nevem zakaj zelim postati se bolj. Moja razpolozenja se cel cas menjavajo. Sploh nevem ce sem zalostna ali vesela. Sovrazim ves svet. In ne znam se nikomur odpreti. Nikomur ne znam povedati kaj cutim.

    Kaj naj naredim? 

     

    Sodeluj v pogovoru

  • Uredništvo

    Amadeja Jurič

    Objavljeno: 11 maj 2025 10:40

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,

    vidim, da so za tabo zelo težki časi, ki se nekako še niso zaključili. Iz tvojih besed lahko razberem, da si pravzaprav želiš pomoči a se ti zdi, da si je ne zaslužiš oziroma svojega doživljanja ne zmoreš ali ne znaš izraziti drugim.

    Samopoškodovalno vedenje, motnje hranjenja, moteče nihanje razpoloženja in panični napadi so zelo resne težave v duševnem zdravju in so vredne obravnave že vsaka posebej, ti pa si se in se do neke mere še soočaš z vsem tem, zato ti lahko zagotovim, da si več kot zaslužiš pomoč in jo tudi zares potrebuješ, čeprav se tebi morda ne zdi tako. Tudi če so določene težave že izginile, to ne pomeni, da se ne bodo vrnile, morda celo v kaki drugi obliki. Sama imaš izkušnjo, da se je samopoškodovalno vedenje pričelo, nato ustavilo, ter za tem ponovno pojavilo.

    Verjamem ti, ko praviš, da se drugim ne znaš odpreti in jim zaupati, kaj doživljaš. Govoriti o svojih najtežjih trenutkih ni lahko. Predvidevam, da prav zato do danes še nisi prejela ustrezne pomoči. Si svojemu psihoterapevtu uspela povedati, kako se počutiš in kaj doživljaš? Ti je bila obravnava v pomoč?

    Glede na tvoje besede predvidevam, da tudi s starši o tem nisi kaj dosti govorila. Sama praviš, da imaš super družino in glede na to, da so ti v preteklosti že poiskali pomoč, jim zagotovo ni vseeno zate. Tukaj imaš srečo, saj so lahko oni tisti, ki ti pomagajo prebroditi težke trenutke, če jim le dovoliš. Če o svojem doživljanju težko govoriš, lahko to tudi zapišeš. Glede na tvoje sporočilo vidim, da bi ti to šlo. Kaj meniš? Svoje misli je včasih lažje zapisati, kot povedati na glas. Poskusiš lahko tudi s pisanjem dnevnika, kjer redno zapisuješ, kaj se ti dogaja in kaj doživljaš.

    Jasno je, da potrebuješ pomoč in da si jo pravzaprav tudi želiš. Čeprav sama praviš, da »se ne trudiš, da bi bila boljše«, si s tem, ko si pisala nam, že naredila prvi korak, zdaj te pa spodbujam še, da o tem govoriš z nekom, ki ti je blizu in potem skupaj poiščete USTREZNO strokovno pomoč. Pomembno je, da imaš ob sebi nekoga, ki mu zaupaš. Iti skozi vse to sam je izjemno težko in ponavadi ne prinese dolgoročnega uspeha. Hkrati je pomembno še, da je strokovna pomoč zares ustrezna. Upam, da nisi imela slabe izkušnje s psihoterapevtom. Glede na tvoje težave ti svetujem, da se odpraviš na kliničnopsihološki pregled, če tega še nisi storila. Brez napotnice se na kliničnopsihološki pregled lahko naročiš v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov v tvojem kraju. Tam je na voljo celoten tim strokovnjakov, ki te po potrebi obravnavajo celostno.

    Tvoje težave so prisotne že kar nekaj let. Ne dovoli jim, da te ovirajo še naprej. Zaslužiš si življenje brez teh bolečin. Vem, da ni enostavno, a s pravo pomočjo je mogoče narediti spremembe. Poišči podporne stebre v svojem življenju in dovoli, da ti v tej bitki pomagajo.

     

    Želim ti vse dobro,

    Amadeja Jurič, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Odgovori

Pravila uporabe spletne svetovalnice

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje