Moram komu povedati?

Pozdravljeni,

Zadnje čase imam dilemo. Pred dvema letoma sem se samoposkodovala. Ampak zdaj sem nehala. Nekajkrat se je ponovilo ampak sem potem nehala. Nastale so pa brazgotine, ki jih že od takrat skrivam. Zanje ve le moja prijateljica. Nerada govorim o tem in res upam da se nebi razvedelo, sploh zato ker želim da me ljudje vidijo kod veselo punco. Doma ne vedo nič. Med poletjem sem si na brazgotine vsak dan narisala/napisala nekaj novega z flumastrom, da nebi kdo opazil. Do zdaj mi je to uspevalo ampak sem želela nekomu povedati. Zdaj pa nevem več ali se moram o tem res s kom pogovoriti. Razmišljala sem da bi v šoli povedala svetovalni, ampak bi ona kasneje sporočila staršem. Sprašujem se ali je res treba da povem, ali je okej če se izognem vsem vprašanjem in prepirom. Brazgotine so na rokah in nogah. Zanima me le ali je za mojo starost (17) okej, če to zadržim zase in upam da nikoli noben ne izve.

Hvala za katerikoli nasvet.

Živjo!

Verjamem, da te skrbi, super je da si premagala samo poškodovanje za to ti res iz srca čestitam.

Vredu je da premišljujes o tem, da bi komu povedala in iz iskusenj ti povem da je ta to res najboljši naslov svetovalna delavka na šoli. 

Menim da tega ne bi povedala staršem. Lahko jo tudi prosiš da ne pove in se še o tem z njo pogovoriš. 

Kaj pa vzrok za samoposkodovanje si že uspela odpravit?

Zdi se mi zelo pomembno da se tudi o vzroku pogovoriš z svetovalno delavko na šoli. Se mi zdi mogoče še bolj pomembno da res raziščete in poskušata uredit tisto kar te je pripeljalo do rezanja.

Čeprav te ne poznam vedi da sem v mislih s tabo. 

Upam da sem ti lahko vsaj malo pomagala 

Pozdravljeni,

Hvala za hiter odgovor. Stvar zaradi katere sem začela je malo bolj zapletena a sem jo delno že odpravila. Če meniš da je dobro da se z svetovalno delavko pogovorim bom resneje razmislila o tem, in se tudi z njo pomenila.

Še enkrat hvala