Moje zivljenje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.

Opisuješ svoje življenje zadnje mesece, ko se ti je zgodila velika prelomnica - vstop v srednjo šolo - poleg tega pa si spremembo doživela tudi na drugem pomembnem področju svojega življenja, športu. Ne v izbrani šoli, ne v novem športu se ne počutiš dobro. Posledično doživljaš stisko, tesnobo, vse skupaj se ti zdi neobvladljivo.  

Najprej bi dejala, da je to, kar doživljaš, do neke mere razumljivo - sprememba okolja, ki se zgodi ob vstopu v srednjo šolo, je zelo stresen dejavnik. Če vanjo vstopimo mogoče malce preveč sproščeno, da ne 'zagrabimo' resno učenja že v prvih dveh mesecih, sploh v gimnazijskem programu, lahko ta stres postane še precej večji, ko se začnejo ocenjevanja. November je mesec, ko se v srednji šoli vsak teden na veliko ocenjujem in ko dijak skače od ocenjevanja do ocenjevanja, ima res lahko občutek, da samo gasi požar. Zamujenega časa za učenje septembra in oktobra pa seveda ne more dobiti nazaj ... Tebe poleg tega obremenjuje še nezadovoljstvo v novem športu, kjer si prav tako v novi sredini, z novimi, neznanimi zahtevami. Torej, ogromno stvari se ti dogaja in vse po vrsti so takšne, da ti povzročajo obremenitev. Ob slabih ocenah ugotavljaš, da te obremenitve morda presegajo tvoje sposobnosti. Če je to res ali ne, pa v resnici še ne veš zares. Saj ne veš, kako bi bilo če bi startala 1. letnik psihično bolje pripravljena. S tem mislim, da bi se polno zavedala vseh prihajajočih sprememb in se temu ustrezno vedla - se prej pripravljala, učila, v športu vnaprej sprejela, da odnosi in rezultati vsaj na začetku ne bodo takšni, kot si jih bila vajena.  

Sedaj je, kar je. November je mimo, decembra boš gotovo še imela nekaj ocenjevanj, potem pa pridejo precej dolge počitnice. Predlagala bi ti, da si takrat vzameš čas za razmislek o naslednjih stvareh: kako si predstavljaš svoje srednješolsko življenje; kakšni so tvoji poklicni cilji in želje; kako vidiš svoj prosti čas v prihodnjih letih in čemu si ga pripravljena nameniti - koliko si ga pripravljena 'žrtvovati' za učenje, koliko za (nov) šport. Zelo bi ti pri teh razmislek lahko pomagal pogovor z odraslo osebo, npr. s svetovalnim delavcem na šoli, s staršem, če imate dober, iskreno odnos, ali s kom drugim, ki ti je blizu.  

Naj ob koncu rečem hvala, da si se mi zaupala in svoje občutke prelila na papir. Če bi si želela o zgornjih vprašajih razmisliti skupaj z mano, mi lahko seveda napišeš, kako razmišljaš in se bom potrudila, da ti pomagam tuhtati naprej. Vsekakor pa imaš pred samo veliko možnosti in poti in nobene potrebe ni, da, kot praviš, obupuješ sama v temni sobi. Tukaj smo, da ti pomagamo, zato bom vesela, če se boš še oglasila.  

Drži se

Nives Laul, univ. dipl. psihologinja