moje težave

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena,

Veseli me, da si se obrnila na nas in nam zaupala svojo stisko. Pišeš, da si bila v nekem trenutku popolnoma osredotočena na eno ali več oseb, ob tem pa si imela občutek, da si v nevarnosti oziroma se moraš braniti. Dan zatem si dobila občutek, da se dva neznanca pogovarjata o tebi in te želita raniti. Ob tem si čutila mravljince v stopalih in tresenje po celem telesu. Večkrat si preverila, ali so vrata res zaklenjena, nisi pa vedela, zakaj točno to počneš. 

Sama si pomislila, da imaš morda obsesivno-kompulzivno motnjo. Omenjena motnja spada v skupino anksioznih motenj, za katere je značilno, da oseba pogosto občuti intenziven strah ali skrb glede običajnih vsakodnevnih situacij, kar slabša kakovost njenega življenja in ji povzroča notranje stiske ter trpljenje. Pretiran in stalen občutek strahu težko nadzoruje, kar vpliva na njeno vsakodnevno življenje in odnose z drugimi. Glavni značilnosti obsesivno-kompulzivne motnje pa sta doživljanje t. i. obsesij in kompulzij. Obsesije so vsiljive misli z različno vsebino (npr. mučno, odvratno, seksualno, agresivno), ki povzročajo hudo tesnobo in nelagodje v obliki strahu, dvoma, gnusa ipd. Pojavljajo se kot nepričakovane, zoprne, vztrajne in nesmiselne misli, slikovne predstave v glavi ali vzgibi, nad katerimi nimamo nadzora in si jih ne želimo, vendar se kar naprej ponavljajo. Kompulzije pa so ponavljajoča se vedenja, dejanja ali misli, s katerimi želimo zmanjšati tesnobo zaradi obsesij (prisilnih misli), čeprav ta vedenja niso nujno koristna oz. so za nas lahko celo škodljiva. Gre za vedenja, za katera čutimo močno potrebo, da jih izvajamo. Primeri kompulzij so nenehno umivanje, da bi zmanjšali strah pred okužbo, stalno preverjanje zaklenjenih vrat, da bi zmanjšali strah pred vdorom, zlaganje stvari po točno določenem vrstnem redu, da bi spravili stvari v območje obvladljivega itd. Če teh ritualov ne izvedemo tako, kot smo si zamislili, občutimo močno nelagodje in strah, da se bo zgodilo nekaj slabega in katastrofalnega. Če se obsesijam in kompulzijam skušamo upreti, postaja tesnoba vse hujša in nevzdržna do te mere, da ne moremo nadaljevati z vsakodnevnim življenjem. Vsebina obsesij in kompulzij je lahko med ljudmi različna, vsem pa je skupno to, da nas zaradi svoje pogostosti in neprijetnosti ovirajo pri vsakodnevnih obveznostih in v življenju.

Iz tvojega opisa razbiram, da sta se opisani situaciji doslej zgodili le enkrat. Če je to res, pri tebi gotovo ne moremo govoriti o kakršni koli duševni motnji, saj se morajo za sum nanjo simptomi pojavljati dalj časa in zelo pogosto (večkrat dnevno). Če sem prav razumela, si se v obeh situacijah počutila ogroženo s strani drugih, zato si čutila potrebo, da se pred temi osebami zavaruješ. Ali tudi sicer pogosto doživljaš strah pred neznanci in se poskušaš pred njimi braniti? V kakšnih situacijah najpogosteje doživljaš tesnobo? V kolikor se že dalj časa pogosto počutiš tesnobno in se ti zdi, da te je to začelo ovirati v vsakodnevnem življenju, ti svetujem, da se obrneš na strokovnjaka za duševno zdravje. Ta bo preko pogovora s teboj in z uporabo različnih psihodiagnostičnih pripomočkov najbolj zanesljivo ocenil, kakšne so tvoje težave in kako se lahko z njimi najbolj učinkovito soočiš. Če se ti to zdi potrebno, bo najbolje, da se obrneš na enega izmed Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujejo po vsej Sloveniji. Sebi najbližji center lahko poiščeš na tej povezavi. 

V kolikor se opisane situacije pri tebi ne pojavljajo pogosto oz. si se sedaj prvič srečala s takšnimi mislimi in občutki, pa ti svetujem, da se v prihodnje malce samoopazuješ in poskusiš ugotoviti, v kakšnih okoliščinah se ta občutja pojavijo. Morda trenutno preživljaš stresno obdobje in imaš veliko stvari, ki te skrbijo (npr. glede šole, odnosov ali česa tretjega), to pa lahko pripomore k intenzivnejšemu pojavljanju negativnih misli in občutkov. Če so takšni občutki posledica stresa, se bodo verjetno zmanjšali ali izzveneli, ko bo stresa manj. Kadar pa se pojavijo, si lahko pomagaš z različnimi tehnikami sproščanja. Na tej povezavi lahko najdeš nekaj predlogov glede izvajanja tehnik sproščanja, na naši spletni strani pa so na voljo tudi zvočni posnetki, ki ti pri tem lahko pomagajo. Redno izvajanje tehnik sproščanja je zelo učinkovito pri zmanjševanju anksioznosti in neprijetnih očutkov. Res pa je, da so slednji del običajnega človekovega doživljanja in se bodo pri vsakomur kdaj pa kdaj pojavili. Ob doživljanju tesnobnih misli ali počutja se zato skušaj opomniti, da ti zaradi njih ni potrebno biti hudo zaskrbljena, dokler se pojavljajo le občasno in te ne omejujejo pri vsakodnevnih aktivnostih. 

Upam, da ti je bil moj odgovor v pomoč. Če imaš še kakšno vprašanje, pa nam lahko kadar koli spet pišeš.

Lepo bodi,

Anja Rakovec, mag. psihologije