moje počutje v družbi

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, Sara Luna.

Hvala, da si nam pisala. Iz tvojega sporočila razumem, da si želiš biti sprejeta v družbi, vendar te ob tem zelo skrbi, kaj si drugi mislijo o tebi. Predstavljam si, da je to naporno.

Razumljivo je, da ti je pomembno, da te drugi sprejmejo. Vendar ti za to ni treba biti popolna. Ni treba, da si vedno zanimiva, zabavna ali da takoj veš, kaj odgovoriti. Tudi če si kdaj tišja ali rečeš kaj nerodnega, s tem ni nič narobe.

Začni z majhnimi koraki. Morda ti bo lažje najprej govoriti z eno osebo, ob kateri se počutiš bolj sproščeno kot pa se vključiti v večjo skupino. Za začetek je lahko dovolj že, da jo pozdraviš in jo kaj vprašaš. Ko se zalotiš, da razmišljaš predvsem o tem, kako izpadeš, si lahko rečeš: »Ni mi treba biti popolna. Lahko sem kdaj tudi tiha ali ne vem, kaj bi rekla.« Poskusi se osredotočiti na to, kar v pogovoru zanima tebe. Če na primer govorita o filmu, ki si ga gledala, lahko poveš, kaj je bilo tebi všeč ali sogovornico kaj vprašaš. Ni treba, da že vnaprej veš, kako se bo odzvala. Tudi če si ob tem malo živčna, je to še vedno korak naprej.

Všeč mi je, da razmišljaš tudi o tem, kako bi se sama počutila bolje. Poleg vprašanja »Ali sem jim všeč?« se poskusi vprašati še: »Ali je meni prijetno z njimi? Me poslušajo? Lahko povem, kaj si želim?« Tudi tvoje želje štejejo in ni se ti treba z vsem strinjati samo zato, da bi bila sprejeta.

Če druženje ne gre tako, kot si si želela, poskusi biti do sebe prijazna. Pomisli, kaj bi rekla prijateljici, če bi ti povedala isto. Verjetno od nje ne bi pričakovala, da mora biti popolna.

Če te skrbi pogosto zelo obremenjujejo ali se zaradi njih druženju izogibaš, se lahko o tem pogovoriš tudi s šolsko svetovalno delavko ali odraslo osebo, ki ji zaupaš.

Želim ti veliko poguma. Ni ti treba vsega spremeniti naenkrat.

Hana Habinc, dipl. psihologinja (UN)