Moja prihodnost

Pozdravljeni!

Jaz imam en večji problem. Stara sem 18 let in realno pozno sem se v nečem našla in to je v plesu. Sicer sem ze celo osnovno šolo plesala hip hop. V 6. razredu sem malo bolj podrobno spoznala standardne in latinskoameriške plese in sem želela poskusit tudi sama. Mami sem povedala da bi rada poskusila in če se bi lahko prestavila na plesno šolo kjer trenirajo ST in LA plese, rekla je da če plešem hip hop bom v tem ostala in da si kao nebom vsak mesec namišljevala kam bi hodla. Tega ne razumem zakaj je to rekla, ker si nikoli nisem namišljevala da se bi kam prestavlala. Seveda sem bila žalostna. Čez srednjo šolo sem naredla premor z vsemi hobiji ker nisem vedela kako bo z časom. V času srednje šole sem realno pozabila na vse hobije. Po maturanskem pa se mi je spet prebudila želja po standarnih in latinskoameriških... neverjetno kajne? Ampak sem želela resno trenirat in tekmovat. Pogovorila sem se z starši, sta rekla da sem prestara in da nemorem več v to ker bi morala začet od malega. Takrat sem jidva vprašala da zakaj mi potem v 6. razredu na začetku 7. razreda nista dovolila da bi z septembrom lahko začela v novi plesni šoli trenirat kar sem si želela. Rekla sta da si bi potem skos namišljevala pa hodila drugam. Nebi bilo res ker če bi želela nehat pač na koncu nebi hodla nikamor. Najhujše pa je to, da ko v družini pridemo na to temo z ostalimi sorodniki vedno govorita kak sta mi ponudila da bi lahko to plesala ampak se je meni zdelo staromodno. Nikoli me nista vprašala, zato nevem zakaj zdaj lažeta pred ostalimi sorodniki. Imskreno pa še zdaj pri teh letih čutim zamero, ker mi takrat nista dovolila da bi začela tekmovat. Hodim na družabne plese ampak ni isto. Z svojim plesnim učiteljem ko sva v dobrih odnosih sem ga malo povprašala kako je z plesno licenco če bi morala imeti kakšna tekmovanja že skozi dana v življenju ali ne. Rekel mi je da sem za tekmovanja v letih malo pozna ampak, da licenco vseeno lahko naredim seveda se morem prvo naučit plesat, naredit avdicijo in če jo naredim lahko razmišljam o knjigah in pridobivanju licence. Rekel je da je potem na vsakih nekaj let izobraževanje, ki je sicer samoplačniško ampak se učiš novih stvari in novosti. Ko sem maja gledala tekmovanja v Mallorci v Španiji sem naslednji dan kontaktirala na instagramu nekaj tekmovalk in jim razložila svojo situacijo glede tekmovanj pri mojih letih. Vsaka ko mi je odpisala (niso mi vse odpisale) je rekla, da če me srce vleče v to naj grem v to, da poznajo veliko ljudi ko so začeli pri 18 trenirat in tekmovat in da so prišli zelo visoko. Ampak vseeno bi težko šla vstran od svojega plesnega učitelja in mojega prijatelja ko sem hvaležna da sem ga spoznala, ker noben nima časa da se bi lahk družla ali pa kaj in vprašanje če še se bi potem videla sploh. In kaj je sicer tisto kaj me najbolj žre... Slab občutek imam da bi naredila licenco tudi če se zelo učim glede na to da bi jo naredila brez izkušenj, ker moraš znati vseh 10 plesov (5 ST in 5 LA) za moške figure in tudi za ženske figure. Tukaj pa so vse figure v svojih držah in pot koti je vse določeno in če stopiš pa neto ali prste. Ni tako enostavno kot je videt v plesih. Veliko tekmovanj si pogledam in realno bom priznala to kaj vidim na zaslonu poskusim ponovit tudi v svoji sobi in je še zdaleč od enostavnega. In vedno bolj ko gledam tekmovanja, vedno večji feeling dobim da js tega nebom zmogla. Seveda želim delat v plesni šoli, kdo ve mogoče kdaj odprem svojo plesno šolo, žal pa za to potrebuješ licenco. Sprašujem se, da zakaj si vedno izberem takšne cilje do katerih je vedno najtežja pot ever. Tudi pri šoli. Končala sem frizersko šolo in sem se odločila da bom zaradi plesa pa tega šla naprej v +2 ampak seveda na drugi šoli, ker za frizerijo sem v 2. letniku videla da se preprosto ne najdem v tem. Imela sem željo biti frizerka ampak vseeno ko realno se šolaš za to se odpre veliko drugih stvari in zato sem vidla da to ni zame šolo pa bom vseeno naredla. Vpisala sem se v +2 na ekonomski šoli ki je sicer namenjena za trgovski poklic, za tiste ko končajo program trgovec. V šoli so mi rekli da morem narediti teoretične izpite iz programa trgovec in opravit morem 920 ur prakse. Vse to morem naredit v teh 2 letih šolanja za ekonomskega tehnika. + trega še bom morala zraven vsega bit redno pri pouku in delati redno snov. Če mi to uspe bom imela na koncu 3 poklice. Frizerski, trgovski in ekonomski. Seveda pa nebom delala v ničemer ampak bi rada delala na plesni šoli. Torej kaj sem želela povedat z tem glede šolanja.. no vglavnem vedno si najtežjo pot ever izberem ker nekaj želim dosežti iskreno pa lažja pot ne obstaja. Seveda mi meni bilo lažje zdaj it med tekmovalce ker si bom za licenco znala predstavljati. Seveda nihče drug od sorodnikov neve kake želje imam, ker me bi zbijali na tla zato to vesta samo starša in moji 2 babici. Torej, kakšno je vaše mnenje in kaj mi bi vi priporočali naredit v takšni situaciji? Zaveda se tudi, da tekmovanja vsako leto bolj izumirajo. V sloveniji sploh ni več tekmovanj v teh plesih. Ali se sploh splača it v to? Sem res prepozna pri 18 za dosego svojih ciljev? Zavedam se da so obleke velik finančni zalogaj ampak seveda ni potrebe da obleko kupim, veliko plesalk ima izposojene obleke. Ali je sploh smiselno da se spuščam v to pot glede licence ali naj vse pozabim in delam povprečno 8 ur v službi ko me ne veseli in vprašanje če bom prišla skozi čes mesec glede na to da se vse samo draži plače pa so malokje solidne delu? Seveda želim naredit nekaj iz svojega življenja ampak mi vsi govorijo da je zaradi starosti vse prepozno. Seveda se poskušam prepričat, da sem hvaležna da sem plesala hip hop, ampak iskreno nisem hvaležna, ubistvu me je groza, ker ko gledam kako so ST in LA plesti elegantni in visoko cenjeni v svetu. Iskreno hip hop se mi zdi kar nekaj in me je groza ko pomislim na to, ker bi tudi sama rada bila v elegantni obleki in se borila za čimvišjo stopničko na tekmovanjih. Ampak žal je prepozno, verjetno razumete zakaj zamera staršem ker mi takrat nista dovolila it v to. Pa bi bla pač vsaki dan na treningih po 3 ure ampak vseeno bi imela nikaj od tega ker si hitro zapolniš ko skos plešeš ene in iste korake za vsak ples. Hip hop pa ima vsako pesem nove korake in iskreno ne spovnim se nobenega plesa več kar smo plesali na teh nastopih pa to. Upam da me razumete ker imam občutek da me ne razume nihče. Svojega plesnega učitelja ko mi je tudi prijatelj nočem obremenjevati preveč z svojimi težavami, zato se velikokrat delam da sem odlično in imam na obrazu lažen nasmeh. Tudi moj delodajalec ko sem v 3. letniku imela pol leta prakse me je razumel, da nimam želje po frizerstvu in sva se tud o plesni licenci pogovarjala, seveda ne tako podrobno kot opisujem tukaj. Rekel je da za karkoli se bom odločla da začetek nikoli ni lahek in je povedal kako grozno je bilo njemu ne zečetku ko je odprl salon. Sama se zavedam da začetek nikoli ni lahek, tudi čez čas pride kakšna situacija ko neveš kaj bi in ti je tudi teško. Zato vas prosim da temeljito preberete tole in mi iskreno odgovorite na vprašanja ki se pojavljajo vmes in mi podate vaše mnenje. Hvala in vse dobro!

Prihodnost_00