Moj oči me gravža

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Hvala za zaupanje. Nisi v enostavni situaciji in je zelo zrelo od tebe, da si se obrnila po nasvet, pomoč. Verjamem, da ti je bilo neprijetno pisati o tem, ampak upam, da je to prvi korak proti izboljšanju situacije.

Napisala si, da si verna kristjanka in imaš nekaj dvomov o pisanju o veri v tej svetovalnici. Naj te pomirim – če si vsaj malo pregledala teme lahko vidiš, da tukaj ni prepovedanih ali tabu tem. Vsi svetovalci smo strokovnjaki na svojih področjih in se vsekakor zavedamo, da je duhovnost (vera, vrednote) pomemben del vsakega posameznika. Sicer je izključno duhovnih tem v svetovalnici manj, ampak to še ne pomeni, da se tako ti kot ostali mladostniki ne smete obračati na nas tudi o vaših stiskah, dilemah, vprašanjih, ki so povezani z vero, duhovnostjo, vrednotami ipd. Tukaj smo za vas, ne glede na vsebino vaših vprašanj.

Torej, tvoj oče gleda pornografijo, tvoja mama je o tem seznanjena in ne ukrepa, tebi je ob očetu zelo neprijetno in ne veš, kaj narediti. Podala ti bom svoje mnenje in nasvet kot šolska svetovalna delavka (psihologinja), žena, mama in tudi katoličanka.

Žal je v današnjih časih veliko odraslih moških in žensk ter tudi mladostnikov zasvojenih s pornografijo. Hkrati pa sodobna družba in mediji gledanje pornografije označujejo kot nekaj normalnega, neškodljivega. Ampak to ni res. Škoduje posamezniku, njegovemu odnosu tako do spolnosti kot do moža/žene, odnosu do samega sebe, vodi v težave pri spolnosti, vpliva na razvoj možganov itn. Zasvojenost s pornografijo je podobna ostalim zasvojenostim, npr. alkoholizmu. In vsaka zasvojenost ima svoje vzroke in okoliščine in odnose, ki jo vzdržujejo. Posamezniki, ki so zasvojeni, potrebujejo strokovno pomoč, za učinkovito zdravljenje pa je potrebna vključitev tudi žene/moža oz. partnerja.
Skratka, ne glede na naša verska prepričanja, je pornografija škodljiva – ne samo za tiste, ki jo gledajo, temveč tudi za ljudi, ki pri teh vsebinah sodelujejo. Zato bi bilo res koristno za tvojega očeta in mamo (ter seveda tudi zate), da bi si uredila strokovno pomoč za boj proti pornografiji. Najprej pa seveda, da si priznata, da imata problem in da se odločita, da ga želita rešiti. Pišem v dvojini, ker je pri zdravljenju zasvojenosti uspeh možen le, če sodelujeta oba. Tvojim staršem bi svetovala, da pomoč poiščeta preko te spletne strani: https://osvobojen.si/pomoc/

Ampak na nas si se obrnila ti in ne tvoji starši. Dotaknila bi se še dveh stvari: kaj lahko narediš; tvoj odnos do očeta.

Najprej, kaj lahko narediš? Napisala si, da bi o očetovi težavi s pornografijo težko govorila s kom iz župnije. To je razumljivo. Napisala si, da mama ve za očetovo gledanje pornografije in ne ukrepa. Žal mi je, da tebe in tvoje sorojence mama ne zaščiti pred tem. Ampak dokler se tvoja starša ne bosta začela reševati očetove zasvojenosti, žal ne bo nič bolje. Zato menim, da moraš sama poiskati odraslo osebo, ki ji lahko zaupaš in ki bo govorila s tvojimi starši. Razmisli, na koga se lahko obrneš – kakšno teto, sestrično, profesorico, šolsko svetovalno delavko, mogoče katehistinjo? Lahko se obrneš tudi direktno na vaš center za socialno delo (tukaj so kontakti CSD-jev po Sloveniji: https://www.csd-slovenije.si/) Če boš o tem povedala v šoli ali na CSD-ju bodo morali ukrepati, saj ni prav, da ste otroci na svojih domačih računalnikih izpostavljeni pornografiji, predvsem pa ni prav, da se te oče neprimerno dotika (napisala si, da te udari po zadnjici ter da ima ob objemu s tabo erekcijo). Če se boš obrnila na koga in ti ne bo pomagal, najdi drugo osebo. Na CSD-ju ti bodo zagotovo pomagali, te vzeli zares in ukrepali tako, da bodo delali s starši.
Verjetno ti bo težko, da boš o tem govorila z drugimi, ampak samo tako boš zavarovala sebe in svoje sorojence. Gnus in sram, ki ju ob očetu in njegovem početju občutiš, sta njegova in ne tvoja, zato pogumno spregovori. Ne skrbi, kaj bodo drugi mislili – na mnenja drugih nimaš vpliva. Verjetno si lahko tudi predstavljaš, da bosta tvoja starša slabe volje, ko boš o težavi s pornografijo spregovorila, ampak naj te to ne ustavi. Moraš zaščititi sebe in svoje sorojence. Hkrati pa bo to korak za tvoje starše, da bosta začela reševati svoje probleme. Žal mi je, da si v tej situaciji, a resnično verjamem, da bo za vse bolje, da spregovoriš.

Na koncu bi se pogovorila še o tvojem odnosu z očetom. Kar se tiče njegovega dotikanja tebe, bi bilo najbolje, da bi povedala mami. Če pa ji ne moreš, predlagam, da ko ste vsi skupaj jasno poveš, da nočeš, da te oče objema in da se dotika tvoje zadnjice. Če tega ne zmoreš, pa se mu poskušaj fizično izogniti; bodi tako daleč od njega, da se te ne bo mogel dotakniti. To se mi zdi vsaj začasna rešitev, dokler o tem ne poveš drugi odrasli osebi.
Napisala si, da imaš očeta rada, a ti je ob njem neprijetno, se ti gnusi, ga ne razumeš. To se mi zdi čisto normalen odziv otroka na očetova neprimerna dejanja. Rada bi, da veš, da ni s tabo nič narobe in da je prav, da poslušaš svoje občutke.
Napisala si, da razumeš, da ima oče težave, hkrati pa je to s katoliškega vidika tudi greh. Ja, katoliška cerkev pornografijo dojema kot greh. Meni je zelo blizu misel, da je potrebno obsoditi greh ter biti usmiljen do grešnika. So dejanja, ki so grešna in je prav, da jih izpostavimo in tudi popravimo. Hkrati pa je prav, da na ljudi, ki grešijo, gledamo z usmiljenjem in upanjem, da se lahko poboljšajo. Zato bi na tem mestu tudi predlagala, da moliš za svoje starše, da se bosta lotila zdravljenja odvisnosti od pornografije in da bosta pri tem z Božjo pomočjo uspešna. Moli tudi zase in zaupaj, da ti bo Bog dal dovolj moči, da boš spregovorila o svoji stiski ter da ti bo poslal prave osebe, ki ti bodo pomagale. Čeprav se ne poznava, vedi, da tudi jaz molim zate in za tvoje starše.

Upam, da ti je moj odgovor v pomoč in da ti bo uspelo najti pomoč. Če ne boš našla nikogar za pomoč, lahko ponovno pišeš sem. Prosiš lahko tudi, da tvoj odgovor skrijejo in pošljejo samo meni in se bova pogovorili, kaj lahko še narediš oz. kako ti lahko tudi jaz pomagam.

Kar pogumno!

mag. Katja Nastran, univ. dipl. psihologinja