Mlajsi brat in sestra

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.

Zelo težko ti je svetovati, ker bi za to potrebovala tudi mnenje tvojih staršev. Jaz bi ti priporočila, da si to zapišeš in se s starši pogovoriš o vsaki specifični situaciji. Sedaj si navrgla kar nekaj informacij, žal pa nisem pri tebi doma, da bi videla kaj se dogaja.

Mogoče če ti opišem svojo izkušnjo: sama imam mlajšega brata. Njega so vedno pustili, da je bil dlje časa zunaj in kasneje prihajal domov kot jaz. Pa mi starši nikoli niso znali pojasniti zakaj je temu tako. Zdaj ko sem odrasla in ko imam tudi sama otroka, pa na situacijo gledam drugače. Njihovo mnenje je bilo, da se bo fant veliko ležje izognil oviram, kot jaz, ki sem punca. Bilo jih je strah, da se kot punca ne bom znala braniti tako uspešno kot fantje. Zato jih nekako razumem. Prepričana sem, da starši delajo v dobro otrok. 

Morda imaš samo občutek, da se tebi godi krivica. Ampak na tvojem mestu bi poskusila situacijo pogledati iz drugega zornega kota. Morda imata občutek, da lahko sama veliko več doprineseš, kot brat in sestra. Lahko, da na tebe polagata večjo odgovornost, ker si starejša in bolj zrela. Velikokrat gledamo samo nase in na to kje se nam godi krivica. Premalokrat pa pozabimo na širšo sliko.

Tudi če ugotoviš, da se ti godi krivica, pa imaš možnost to izraziti in morda spremeniti kasneje pri svojih otrocih.

Upam, da sem ti predstavila nov uvid same situacije.

Doroteja Vodopivec, mag. psihologije