Mišljenje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Za test nadarjenosti v osnovni šoli predlaga učitelj oziroma razrednik. 

Pomembno pri tem je, da se zavedaš, da to ne pomeni, da ti nisi nadarjena. Obstaja več vrst nadarjenosti, katere morda sploh nisi imela priložnosti izkazati, ampak boš to lahko pokazala v morda srednji šoli. Res pa je tudi, da morda nadarjenost do nekega področja razviješ kasneje v življenju.

Tudi mene v osnovni šoli niso predlagali za test nadarjenosti, pa sem kasneje bila tretja v regijskem tekmovanju iz logike, danes pa delam doktorat znanosti. Zato razumem, da se počutiš morda izključeno, izločeno, neprepoznavno … ampak to nikakor ni indikator tvojih sposobnosti. 

Abstraktno mišljenje se razvija skozi razvoj, učenje, izkušnje. Jaz bi rekla, da že s tem, ko sprašuješ takšna vprašanja, kot si ga zastavila nam, kaže na tvojo razvitost abstraktnega mišljenja. 

Svetujem ti, da se ne obremenjuješ s tem “predalčkanjem”, ampak da se fokusiraš na raziskovanje vsega, kar te veseli, brez nekih družbenih pritiskov, kaj bi morala biti. In na koncu bi te tudi pohvalila, da zmoreš kritičnega mišljenja, samorefleksije, kar kaže na to, da razmišljaš poglobljeno. 

Mojca Lapi, mag. prof. pedagogike

Takole, smo popravili. Se opravičujemo za napako!

Leep pozdrav iz uredništva!

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Žal so trenutno zakonsko postavljene neke smernice, ki omogočajo “predalčkanje” po merljivih podatkih oziroma dosežkih. Inteligentni učenci lahko pri tem izvisijo, kar se zgodi precej pogosto, saj si v začetnih razredih veliko snovi zapomnijo v šoli in imajo lepe ocene, ko se pa v višjih razredih količina šolske snovi znatno poveča, ti učenci nimajo zverziranih delovnih navad, kar terja davek potem na šolske ocene in uspeh.

V skladu z zakonodajo naj bi se nadarjenost odkrivala skozi celo osnovno šolo. Uradno se gleda odličen šolski uspeh, izjemni dosežki, učiteljevo mnenje, potem pa tudi tekmovanja, hobiji ter mnenje svetovalne službe. Verjamem, da lahko na podlagi tega hitro kdo izvisi, pa čeprav je inteligenten.

Drži, abstraktno mišljenje se razvija postopno skozi domišljijo, logiko, splošno razgledanost. Ključno vlogo igrajo tudi izkušnje, pogovori in samostojno iskanje rešitve. Ekrani lahko zavirajo tovrstni razvoj, ker nam nudijo instantne informacije, kaj posledično ne stimulira možganov za bolj poglobljeno razmišljanje. Hkrati pa internet ponuja med resničnimi tudi vse več neresničnih informacij, katere je težko prepoznati brez zmožnosti kritičnega razmišljanja

Mojca Lapi, mag. prof. pedagogike