Mislim da moja prijateljica ima motnje hranjenja

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena, 

hvala za tvoje vprašanje, izraženo skrb ter iskanje pomoči za prijateljico iz paralelke. To je sočutno in dobro ravnanje, kar je pohvalno. Kadar želimo nekomu pomagati, a hkrati ne želimo biti vsiljivi in se ne znajdemo najbolje, kako pristopiti, smo lahko v zadregi ali pa občutimo celo sram. Zelo dobro je namreč, da si opazila, kar si, kar pomeni, da si pripravljena pomagati. Ali misliš, da bi ti prijateljica zamerila, če bi izrazila pristno skrb in zanimanje zanjo? Si morda zaznala kakšne subtilne znake odvračanja od hrane ali pogovora o tem? 

V kolikor sumiš, da gre za motnje hranjenja, se lahko pozanimaš pri svetovalnici oz. društvu, ki se ukvarja tudi s tematiko motenj hranjenja, ali pa celo usmeriš prijateljico tja, če misliš, da ne boš naletela na odpor. Glede na to, da so tam strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko, poznajo tudi ozadja takih motenj in ji bodo lahko pomagali. Še kontaktni podatki združenja, kjer jih lahko morda najprej vprašaš, kako lahko pomagaš prijateljici, da pravilno nasloviš problematiko: Društvo MUZA, Ulica stare pravde 11, Ljubljana, tel.: 01 425 03 38, uradne ure: sre. in čet. od 13. do 14. ure. E-mail: svetovalnica.muza@gmail.com. 

Ali morda veš kakšne odnose ima prijateljica s svojo družino in kakšne odnose ima z vrstniki? Obstaja namreč tudi možnost za obisk individualne psihoterapije ali podporne skupine. Sprašujem se, kako bi se tvoja prijateljica odzvala, če bi se začeli pogovarjati o psihoterapiji. Priporočljivo bi bilo to izraziti na takten, podpirajoč in skrben način s pojasnilom, da je iskanje pomoči odgovoren način ravnanja s samim sabo in je v domeni dodatne skrbi za lastno duševnost in dobrobit. Gre za strokoven pristop, ki je namenjen posameznikom za njihovo najvišje dobro. 

V vsem jo lahko podpreš in skušaš normalizirati problematiko, saj sta stres in frustracija danes pogost spremljevalec velikega števila vrstnikov in najbolj pogumni iščejo rešitve, kar ni nič sramotnega. Duševne stiske namreč doživljamo prav vsi, smo pa različno odporni in prilagojeni nanje. Upam, da sta si toliko blizu, da ji boš lahko izrazila pristno skrb in željo, da bi bilo z njo vse v redu. Ob tem bi opozoril, da je zelo pomembno, da si prizadevaš spoštovati prijateljičine meje, če ta ne bo želela govoriti o svojem prehranjevalnem vedenju. Ostati sprejemajoča kljub temu, da te skrbi je zelo pomembno, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da se bo prijateljica začela umikati iz odnosa oziroma se pretvarjati. 

V kolikor dobiš kakšen odziv ali novo vprašanje, se lahko brez obrneš na nas in skušali ti bomo pomagati. Upam, da ti bo odgovor v korist in želim ti srečo pri nudenju podpore prijateljici. 

Lep pozdrav,

Jaka Kovačič, mag. psihosocialnega svetovanja

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

hvala za tvojo angažiranost in postavljena vprašanja, kar je docela skrbna odločitev glede nudenja pomoči svoji prijateljici. Tudi opažanje, da spreminja temo pogovora, ko je tema pogovora hrana oziroma se odziva na način, ki odvrne pozornost od prehrane, pove da doživlja odpor in da ji je neprijetno govoriti o tem.

Omenjaš, da je prijateljica zate posebna in pomembna oseba, je znak prijateljstva, in je morda lahko povod za globlje zaupanje. Si se kdaj poskušala vživeti v njeno kožo in dobiti vtis, kako doživlja samo sebe in okolico? Iskreni pogovori o družinskih in medvrstniških odnosih, šolskih pritiskih, lastnih pričakovanjih in strahovih ter dvomih in nenazadnje neprijetnih čustvih kot so strah, sram, gnus, bes/jeza, obup/nemoč, lahko omogočijo iztočnico za pogovor in večjo mero zaupanja in medsebojne odprtosti, kar lahko poglobi vajin odnos.

V skladu s tem, bi bilo morda dobro, v kolikor sta o psihoterapiji govorili na humoren ali kakšen koli drug način, da preveriš kakšen je njen pogled na to. Dobro bi bilo vedeti, kakšno stališče zavzema tvoja prijateljica do psihoterapije ali kakšne druge oblike psihološke pomoči. Morda lahko raziskujeta katerih tematik oziroma področij ne bi mogli deliti z nikomer. V kolikor ugotovita, da kaj takega obstaja, je to lahko iztočnica za pogovor v tej smeri. Vendar bodi pozorna na njene meje in jih spoštuj, da se ne bi počutila obsojane. Včasih lahko že veliko prispevamo samo s pristnim zanimanjem, posluhom, podporo in razumevanjem.

Želim ti vso srečo pri nadaljnjem raziskovanju te tematike s prijateljico in predvsem dobro mero potrpežljivosti in nudenja opore, skušaj ostati obzirna na njena občutja, čustva in njene meje ter se na vsak način izogibaj vsakršnih obtoževanj.

V kolikor imaš še kakršnakoli vprašanja na to temo, ti bom odgovoril in skušal pomagati.

Lep pozdrav,

Jaka Kovačič, mag. psihosocialnega svetovanja