mislim da me mama nima preveč rada in niti jaz je nimam

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Iz tvojega zapisa sem začutila, kako zelo si hrepenela po maminem času in toplini v svojem otroštvu, a je pogosto nisi dobila. To, kar opisuješ, je zelo boleče in je povsem razumljivo, da te je prizadelo. Tvoje razmišljanje glede utrujenosti mame je zelo odraslo in razumevajoče, vendar si kot otrok in bi zdaj kot mladostnica še vedno potrebovala (čustveno) toplino in pozornost s strani matere. Žal mi je, da se ti to dogaja, in me veseli, da si poiskala pomoč v naši svetovalnici.

Na podlagi tvojega zapisa sem dobila občutek, da se tvoja mama ni znala ustrezno povezati s tabo in ti nuditi čustvene podpore, ki si jo kot otrok potrebovala in ki jo potrebuješ še zdaj. Takšno ravnanje, da te je udarila in zapirala v sobo, ni bilo ustrezno. Noben otrok ne bi smel doživljati ne fizičnega in ne čustvenega nasilja. Razumem, da je lahko zelo težko in boleče razmišljati o vajinem odnosu. Si se mogoče kdaj poskušala pogovoriti z mamo o tem, kako se počutiš? In tako podeliti svoja občutja o tem, da se ne čutiš ljubljeno z njene strani. Na tak način bi tudi mami lahko osvetlila to, kako se ti počutiš, in bi ji omogočila, da bi razumela tvojo perspektivo, mogoče bi jo spodbudilo tudi k postopnemu spreminjanju odnosa do tebe. Seveda je to v celoti tvoja odločitev – če meniš, da si pripravljena ti in tvoja mama, saj ne želim, da bi ta pogovor vodil do besed, ki bi te še bolj prizadele. Kakšen pa je mamin odnos do tvojih sorojencev? Ali imaš občutek, da se z njima bolje razume kot s tabo? Razumem, da bi lahko bil tak iskren pogovor o svojih občutjih zelo težek, vendar mnogokrat je to najboljša rešitev za težave. Lahko zapišeš, kaj bi ji želela povedati, ali pa ji napišeš pismo in ji ga izročiš, če bi ti bilo pretežko neposredno govoriti o tem. Tako bi ji omogočila, da ona pristopi do tebe in se pogovorita.

Kar se tiče tvojega stila oblačenja in glasbe, ki jo poslušaš, je to tvoja stvar, ki te razveseljuje. Gotska ali alternativna moda in glasba niso nič slabega, vendar so lahko pogosto povezana s predsodki in posameznimi primeri posameznikov, ki si jih tvoja mama najverjetneje predstavlja pod to oznako. To so moderni načini oblačenja, za katere so lahko v preteklosti veljali predsodki in se jih »držijo« še danes (kot meni tvoja mama, da so značilni za narkomane). Mami pojasni, zakaj se želiš oblačiti na ta način in da nima popolnoma nobene povezave z njenimi predstavami. Če se ti zdi, da se v teh oblačilih in ob tej glasbi počutiš dobro in kot ti, je to del tvoje identitete, ki ga imaš pravico izraziti.

Tudi glede tvoje biseksualnosti – to si ti in s tem ni nič narobe. Lahko si predstavljam, da je grozen občutek, da veš, da te mama pri tem ne podpira in se bojiš, kako bi reagirala. Ne rabiš ji povedati takoj, najprej je pomembno, da razčistita temelje vajinega odnosa – torej kako se ti počutiš (kot je napisano zgoraj). Prav tako pa lahko oporo poiščeš v drugih ljudeh, ki te bodo sprejeli. Nič ni narobe s tem, če začneš počasi raziskovati svojo spolno orientacijo. Kakršnakoli je, je vredu.

Starši imajo pogosto zelo tradicionalna pričakovanja za svoje otroke glede njihove identitete, spolne orientacije, izgleda, stila oblačenja, kariere, itd. Ampak nič ni narobe s tem, da se tvoje želje razlikujejo od njihovih pričakovanj. To si ti – tvoj stil, glasba, ljubezen – vse to je del tebe in je nekaj lepega.

Si se o tem pogovarjala že s kom drugim? S kakšno prijateljico ali prijateljem? S sestro in bratom? Očetom? Obrneš se lahko tudi na šolsko svetovalno delavko, ki ti bo zagotovo rade volje pomagala. Pomembno je, da o tem govoriš, saj tako razmišljaš o stvareh, ki se ti dogajajo, hkrati pa dobiš perspektivo svojih bližnjih.

Vseeno te spodbujam, da se v živo pogovoriš s strokovnjakom, čeprav tvoja mama tega ne podpira. Na voljo imaš več možnosti. Če bi se rada osebno pogovorila s strokovnjakom, se lahko obrneš na center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujejo znotraj zdravstvenih domov in v njih prvenstveno delujejo psihologi. Na spletu preveri, kateri je najbližji tvojemu domu. Navadno ne potrebuješ napotnice osebne zdravnice, zato je najbolje, da kar neposredno pokličeš na ta center in poveš, da bi potrebovala obravnavo. Tak način je tudi brezplačen. Lahko se obrneš tudi na center za krepitev zdravja, v katerem prav tako delujejo psihologi. Obrneš se lahko tudi na Center za psihološko svetovanje POSVET (informacije najdeš na njihovi spletni strani). Če se želiš posvetovati s psihiatrom, moraš to urediti preko napotnice svoje osebne zdravnice. Psihoterapija je pa v Sloveniji plačljiva in zato verjetno zate še ni najboljša opcija. Lahko pa se obrneš na svetovalnioe preko telefona: npr. TOM telefon (116 111). Prilagam še ti nekaj kontaktov, na katere se lahko obrneš, ko si v stiski: https://www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/ Ne pozabi: nič ni narobe, če se obrneš na strokovnjaka. Vsi smo tu, da ti po najboljših močeh pomagamo.

Ne pozabi – nisi sama v tem. Tvoje občutke jemljem resno, ker so pomembni. Zaslužiš si, da te nekdo sliši, razume in ti pomaga. Če imaš še kakšno vprašanje ali potrebuješ dodatno podporo, sem tukaj zate.

Srečno!

Lara Tušek, dipl. psih. (un)