Mejna osebnostna motnja

Odgovor svetovalca:

Živjo!

Osebnostne motnje so praktično skupek nekih osebnostnih lastnosti posameznika. To so vzorci razmišljanja in čustvovanja pri človeku, ki so trajna. Večinoma so te karakterne poteze opazne že v otroštvu in (več ali manj) vztrajajo celo življenje, za razliko od npr. depresije, ki pogosto poteka v epizodah - simptomi so prisotni določeno obdobje, potem pa je remisija, med katero je oseba brez simptomov.

Pri mejni (borderline) osebnostni motnji so te karakterne poteze recimo impulzivnost čustvovanja, ki jo velikokrat spremljajo manj zdravi mehanizmi sproščanja napetosti (samopoškodovanje, zloraba drog, ipd.). Te osebe imajo lahko pogled na svet, ki ga lahko opišem kot črno-belo: doživljanje sebe in drugih lahko hitro niha med idealizacijo in črnogledost. Te stvari vodijo v težave v medosebnih odnosih, težave pri sprejemanju pomembnih življenjskih odločitev, ipd.

Bodi pozoren/a, da je to zelo poenostavljen opis. Vse, kar sem opisal so lahko tudi lastnosti pri osebi, ki ne izpopnjuje kriterijev za diagnozo mejne osebnostne motnje. Tudi pri dveh osebah s to isto diagnozo se lahko zgodi, da je njihova osebnost popolnoma drugačna. Vedno gledamo posameznika in iščemo rešitve za njegove težave.

Tako pri zdravljenju je več stvari: eno so te osebnostne poteze, drugo so potem vedenjske in psihične težave, ki se lahko pojavijo zraven. Osebnostne poteze “zdravimo” s psihoterapijo. Tukaj ne vem, ali je prav, da uporabimo glagol zdraviti, vendar vseeno, v procesu psihoterapije iščemo te miselne in vedenjske vzorce, ki človeku povzročajo težave in jih poskušamo odpraviti tako, da človeka naučimo bolj zrele in zdrave načine spopadanja s čustvi.

Zraven te motnje pa se pogosto pojavljajo tudi druge psihiatrične motnje, namreč anksioznost, depresija in različne odvisnosti. Tako da je te stvari potrebno posebej prepoznati in ustrezno zdraviti. Vsaka izmed teh je svoje poglavje, tako da se ne bom poglabljal v vsako izmed njih. Če te pa katera posebej zanima, z veseljem odgovorim.

Lepo bodi!
Nikola Zhivkovikj, dr. med.

Odgovor svetovalca:

Pozdravljen,

imaš prav, da preko foruma ne morem postaviti nobene diagnoze. Lahko da bi šlo pri tebi za kaj takšnega, vendar te to mora oceniti strokovnjak, ki se s tem ukvarja, torej psihiater ali klinični psiholog.
V opisih bolezni in motenj se lahko marsikdo izmed nas prepozna, pa to ne pomeni nujno, da to motnjo imamo. Zato je potrebno, da nas druga oseba oceni, ker sami sebe lahko doživljamo drugače kot se to drugim zdi.

Tudi če dobiš diagnozo osebnostne motnje, to ne pomeni nujno da boš nefunkcionalen. Diagnoze in diagnostična merila uporabljamo zato, da imamo lahko delujoč zdravstveni sistem, financiranje, da lahko delamo študije. Vendar ljudje nismo statistika in nismo diagnoze. Tako da je vedno treba gledati širšo sliko in poiskati, kako lahko pomagamo posamezniku glede na njegove konkretne težave.

Predlagam, da se naročiš na ambulantni pregled pri psihiatru, ki bo lahko opravil diagnostiko in ugotovil, kaj je izvor tvojih težav.

Lepo bodi!

Nikola Zhivkovikj, dr. med.

Odgovor svetovalca:

Živjo,

v odgovor na prvo vprašanje: lahko direktno vprašaš, če se paihologu zdi, da pri tebi gre za to motnjo. To da imaš črno-bel pogled na svet pa samo po sebi ni dovolj za diagnozo. Lahko bi se skozi psihoterapijo naučil bolje obvladovati svoje miselne vzorce in na ta način bi bolje obvladoval svoje težave. Psihologi ponavadi opravljajo tudi teste, ko postavljajo diagnoze. Sicer ambulantno to poteka drugače kot v bolnišnici. Najbolje, da ta vprašanja nasloviš na svojega psihologa.

V odgovor na drugo vprašanje: se strinjam, da z diagnozami na nek način poenostavljamo dejanske težave, ki jih ljudje imajo. Pa vendarle moramo težave in motnje, ki jih zdravimo nekako opredeliti zato da lahko delamo raziskave in iščemo nove načine pomoči.

Osebnostne motnje, če poenostavimo, so skupek karakternih lastnosti, zaradi katerih oseba ima težave s sabo, z okolico, v službi, v razmerjih, ipd. Težko jih zdravimo, ker nimamo zdravil, ki spreminjajo karakter. Moramo skozi dolgotrajno psihoterapevtsko obravnavo ljudi naučiti nove mehanizme za spopadanje s svojimi težavami, tako da bodo bolje funkcionirali.

Res je, da so osebni zdravniki premalo izobraženi v teh stvareh, vendar je to zelo kompleksno in specifično področje ter je zato domena specialistov psihiatrov in kliničnih psihologov.

Lep pozdrav,

Nikola Zhivkovikj, dr. med.

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

odprla si veliko vprašanj, ki pa presegajo namen tega foruma. Če imaš konkratna vprašanja in potrebuješ usmeritev, z veseljem odgovorim.
Za pregled pri psihiatru ne potrebuješ napotnice. Če bi prosila osebnega zdravnika, da te napoti, pa ne vidim razloga zakaj bi imel zadržke.

Lepo bodi!

Nikola Zhivkovikj, dr. med.