Matematika v gimnaziji

Odgovor svetovalca:

Lepo pozdravljena.

Hvala, da si se obrnila na nas in nam zaupala svojo stisko.

Najprej bi ti rada rekla, da nismo vsi za vse, in da se velikokrat zgodi, da nam kak predmet ne gre, saj smo nekateri bolj nadarjeni za jezike, drugi za naravoslovne, tretji za družboslovne predmete, in tako dalje. Vsi imamo neko šibkost, in naj ti zaupam, da je bila matematika meni prav tako težka, pa sam danes kljub temu uspešna (si pač nisem izbrala matematike za svoj poklic ????). Meni je recimo pomagalo, da sem spremenila svoje misli in prepričanja o matematiki, ki je res nisem marala. Rekla sem si, da si jo bom od zdaj najprej predstavljala kot igro in se je lotila na bolj sproščen način. Verjamem, da se ti to sedaj zdi popolnoma nemogoče, ampak bolj kot nas je česa strah, težje nam gre, saj naši možgani porabljajo energijo za spopadanje s strahom, tremo in anksioznostjo, namesto da bi vso pozornost usmerili na matematično nalogo.

Zato ti predlagam en poskus ???? vsakič, ko se učiš matematiko, poskusi za par minutk opazovati svoje misli in občutke glede matematike. Opazila boš, da ti po glavi gredo misli, kot so: 'joj kak je to težko, spet ne znam, spet bom dobila cvek, kak sem neumna, kaka zguba sem' in podobno. Če to misliš o sebi, ne moreš biti uspešna, saj se daš v nič, še preden si sploh začela delati naloge. To čez čas postane avtomatika in te misli povzročajo tesnobo in tremo.

Zato sem se jaz v srednji odločila, da se bom učila z zanimanjem, da bom vzela stvari bolj na easy, čeprav so bile težke. Ko spremenimo svoj odnos in doživljanje nečesa kot težkega in groznega, se sprostimo in lažje učimo ter dosežemo boljše rezultate. Poskusi biti tudi malo igriva - lahko si na primer rečeš: 'matematika, pa kaj boš ti meni? Jaz to zmorem, nič lažjega' ???? Prelisiči možgane, da bodo nehali verjeti, da je to nekaj najhujšega, kar se ti je zgodilo, in si na ta način olajšaj stvari.

Daj si priložnost in bodi nežna do sebe, ker vse ne bo šlo čez noč. Boš pa videla, da ti bo veliko lažje, saj boš odložila največji del bremena, to pa je strah. Lažje ti bo tudi, če boš vsak neuspeh (nezadostna ocena) vzela kot nekaj, kar se je pač zgodilo, se potolažila in si rekla: 'škoda, bom pa drugič boljša'. Tak pozitiven samogovor ti bo pomagal, da se boš manj tolkla po glavi in se bolj pozitivno spodbujala, da bo drugič boljše.

Nič ni narobe, če si razočarana, ko dobiš slabo oceno, to je velikokrat naša motivacija, da se drugič še bolj potrudimo. Samomorilne misli pridejo takrat, ko več ne vemo, kaj bi, in verjamemo, da nimamo izhoda. Razumem, da se ti trenutno tako počutiš, boš pa videla, da ko boš matematiki nehala pripisovati največjo vrednost in pomembnost v svojem življenju, da se bo njena pomembnost zmanjšala. Če prebereš svoje pismo, se vse tvoje skrbi vrtijo okoli tega predmeta, kar je normalno, saj te skrbi. Hkrati pa se vidi, da si matematiko postavila na najvišje mesto v svojem življenju. Tvoje počutje in tudi kako doživljaš svoje življenje (kot nevredno) ter sebe (kot neumno) je odvisno samo od tega. Matematika naj bo le en majhen del, ne bistvo. Kot sva že zgoraj rekli, enim nam je matematika pač težka in zato svoje življenje raje posvetimo čemu drugemu.

V srednji šoli se žal večina ljudi primerja z drugimi, bodisi zaradi ocen, videza, oblačil, popularnosti, fantov/deklet in podobno. To je obdobje, ko so mladostniki najbolj ranljivi na tem področju, saj se začne oblikovati vaša identiteta, ko še niste točno prepričani, kdo ste, kaj si želite in kakšen je vaš namen, smisel. Zato je povsem normalno, da se počutiš kot se, in tudi da se primerjaš, vseeno pa bi te rada toplo spodbudila (podobno kot zgoraj), da ne postaviš matematike za središče vašega prijateljstva. Poskusi se čim več krat spomniti, zakaj ste tako dobre prijateljice, kar vas združuje, pa boš videla, da je uspeh v šoli (ali pri matematiki) tisti, ki je najmanj pomemben, ker če bi bil, se onidve ne bi družili s tabo. Verjamem, da tako gledati na prijateljstvo, ko te matematika in primerjanje tako obremenjujeta, ni lahko, ampak svetujem ti, da si daš priložnost in da manj razmišljaš o stvareh, v katerih se razlikujete (nisi odličnjakinja) in bolj o tistih, ki vas povezujejo. Prepričana sem, da jima tvoje ocene nikoli ne padejo na pamet, da se verjetno tudi onidve s kom primerjata, ampak glede česa drugega. Napisala si tudi, da njima uspeva, tebi pa ne, mogoče jima v šoli res, ampak kot že prej rečeno, šola je le en del življenja, so pa še ostala področja, in ni nujno, da mora biti ta tvoja 'šibkost' edini fokus v vaših življenjih.

Tudi če sta bolj brihtni in se manj učita... Pa kaj? Nič za to. To za tvoje življenje ni pomembno, zate bi moralo biti pomembno samo to, koliko se ti učiš in kako si lahko ti učenje narediš bolj sproščeno in zabavno. Kako se manj fokusirati na matematiko, kot da ima najvišjo vrednost, in kako se zaradi nje manj obremenjevati. Onidve tu nista merilo, saj tudi če bi bili enako neuspešni v matematiki kot ti, bi se ti še vedno obremenjevala zaradi nje, zato te res spodbujam, da se osredotočaš nase in na to, da življenje izven šole čim bolj uživaš. Da boš imela nekaj, kar te bo veselilo, nekaj kar ti bo dajalo pozitivno energijo in nekaj kar ti bo dajalo priložnost, da ne živiš samo v skrbeh, ampak tudi v lepih stvareh. Te namreč obstajajo, le videti jih je težko, ko je glava polna skrbi. Prepričana sem, da če boš v svoje življenje poskušala vpeljati zgornje predloge, da boš bolj sproščena in boš manj razmišljala o samomoru. Če pa se to vseeno ne spremeni, pa te prosim, da se spet obrneš na nas in dobiš podporo glede samomorilnosti.

Želim ti vse dobro, pa vedi, da verjamem vate ???? pa srečno!

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije

Pozdravljena "Narobu",

zgoraj si prejela prvi del odgovora naših svetovalcev, v kratkem pa pričakuj še odgovor pedagoginje, ki ti bo dala nasvete glede učenja.

Vse dobro ti želimo iz uredništva in vedi da se z vztrajnostjo da rešiti marsikateri problem.

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

me veseli, da si se obrnila na nas. Upam, da ti bomo lahko z našimi nasveti vsaj nekoliko pomagali pri tvoji zadregi z matematiko. Praviš, da izgubljaš motivacijo za učenje matematike. Omenila si, da se nikakor ne moreš uspešno naučiti za pozitivno oceno. Jaz pa mislim, da temu ni čisto tako. Na začetku si napisala, da si izpopolnila svoj način učenja in imaš zdaj pri skoraj vseh predmetih višjo oceno kot lani. To je odlično! Čestitam. To pomeni, da si našla način učenja, ki ti odgovarja. Morda pa ga poskusiš vpeljati še v matematiko. Sicer pa ti predlagam naslednje.

Prva stvar, ki bi ti jo predlagala je aktivnost pri pouku. Kaj to pomeni? S tem bi te rada vzpodbudila, da poskusiš čim bolj sodelovati pri pouku matematike. Sprašuj, odgovarjaj, govori … pa četudi kaj ni pravilno. Na tak način se boš učila. Z aktivnim sodelovanjem pri pouku si boš tudi bolje zapomnila snov. Pomembno je tudi, da če česar ne razumeš, takoj vprašaš. Tako boš preprečila ''nabiranje'' nerazumljive snovi. S tem tudi pridem do druge tehnike, ki pa je sprotno učenje. Vem, da je mladostnikom sprotno učenje izredno mučno in neprijetno, ampak je pa zelo koristno. Še posebej pri predmetih, ki nam ne ležijo. Sprotno učenje sicer poteka več dni v tednu, ampak skupno število ur, ki ga nameniš za učenje pa je nižje, kot bi ga porabila, če bi se učila le pred testi. Saj veš, da pred testi porabimo ogromno časa, še posebej, če se učimo zadnji dan. Zato bi ti resnično svetovala, da poskusiš matematiko delati sproti. Redno opravljaj domače naloge in vsak dan nameni vsaj nekaj časa učenju matematike. Že pol ure na dan bo naredilo veliko spremembo. S sprotnim učenjem boš preprečila, da se ti bodo nabrale snovi, ki jih ne razumeš in zaradi tega boš tudi lažje razumela vsako novo snov. Kot veš, so snovi pri matematiki precej prepletene. Če ne razumeš ene snovi, boš imela težave tudi pri drugi snovi. Zato poskusi aktivno sodelovati pri pouku in se sproti učiti, da to te zagate ne pride. Če se ponovno navežem na prvo tehniko, torej aktivno sodelovanje pri pouku. Zelo pomembna je tudi vsebina tvojih zvezkov. Pri pouku poskrbi, da si v zvezek prepišeš vse, kar učiteljica napiše na tablo. Pri še posebej zahtevnih primerih si lahko zraven zabeležiš še njeno razlago, da boš, ko se boš sama učila, točno vedela, zakaj si določen primer tako rešila.

Omenila si tudi, da imaš prijateljici, ki sta zelo dobri v šoli. Tukaj bi te rada spomnila, da si tudi ti dobra v šoli, le matematika ti dela težave. Kar pa ni nič narobe. Vsak od nas ima kakšno področje, ki mu ne leži. Sem pa prepričana, da si dobra na kakšnem drugem področju. Če se vrnem na prijateljici – zakaj pa ne bi njiju prosila, da ti pomagata pri matematiki? Naj ti ne bo nič nerodno. Učenje s sošolci je lahko zelo učinkovito in koristno. Morda pa vzemi to kot malce drugačen način druženja, kjer združiš prijetno s koristnim ???? V kolikor imaš to možnost, lahko tudi preizkusiš učenje še z inštrukcijami.

Zatem bi ti predlagala, da poiščeš svoj stil učenja. Morda pa se ne učiš pravilno. Gotovo si slišala, da obstajajo različni učni stili. Dobro je, da ugotoviš, na kakšen način se najlažje učiš in potem ta način uporabljaš pri učenju. Večina ljudi pa je kombiniranih učnih stilov, kar pomeni, da si največ zapomnijo, če nekaj vidijo in slišijo in preizkusijo. Na primer
– za učence z vidnim učnim stilom je značilno, da si snov najlažje zapomnijo, če jo vidijo. Takšni učenci se najlažje učijo s pomočjo plakatov, podčrtavanja, ilustracij, vizualnih asociacij;
– za učence s slušnim učnim stilom je značilno, da si snov najlažje zapomnijo, če jo slišijo ali razložijo drugemu. Zanje je priporočljivo, da sedijo čim bližje učiteljice;
– za učence z gibalnim učnim stilom je značilno, da se največ naučijo s preizkušanjem, igranjem, pomaga jim, če se med učenjem gibljejo.

Če ne veš, kateri učni stil pri tebi prevladuje, lahko rešiš kratek test, ki ti bo dal odgovor. Ko boš vedela, kateri učni stil pri tebi prevladuje, si preberi napotke za učenje in jih preizkusi pri učenju matematike. Tukaj je povezava do testa: http://www2.arnes.si/~lukoper9/spretnos ... p_ste.html

Na koncu bi ti predlagala, da poskusiš biti aktivna pri samem učenju matematike. Ljudje si velikokrat poiščemo svoj način učenja in se ga držimo. Kar pa ni nujno dobro. Zato ti svetujem, da si pri učenju aktivna in inovativna. Ne uporabljaj samo učbenikov, ki jih uporabljate v šoli. Pojdi v knjižnico in si sposodi še kakšnega drugačnega (seveda za tvoj razred). Morda pa je v tem drugem učbeniku snov razložena nekoliko drugače, tebi bolj razumljivo. Zraven učbenikov se uči tudi s pomočjo videoposnetkov. Na YouTube obstaja ogromno videoposnetkov, kjer učitelji matematike zelo natančno razložijo snov. Poskusi še z ogledom kakšnega videoposnetka, pa boš videla, če bo kaj lažje. In še za konec – pri učenju si delaj zapiske. Uporabljaj barve, samolepilne listke, rešuj čim več primerov in vadi, vadi in še enkrat – vadi ????

Iskreno upam, da ti kakšna tehnika pomaga pri učenju matematike. Verjamem pa, da se z vztrajnostjo marsikam pride in verjamem, da boš tudi ti uspela. Samo verjeti je treba vase.

Želim ti lep vikend,

Eva Hršak, mag. prof. ang. in mag. prof. ped.

Odgovor svetovalca:

Zdravo, ''Samoenatuki'',

glede na to, da imaš pred sabo le še nekaj dni do testa, bi ti tukaj svetovala le eno – vaja, vaja in še enkrat vaja. Ampak ta vaja naj bo razgibana in raznolika. Uporabljaj različne medije, knjige, učbenike in tehnike učenja, saj se ti bo tako snov nekoliko lažje vtisnila v spomin. Nekaj tehnik učenja je opisanih v prejšnjem sporočilu zgoraj.

Na začetku bi ti svetovala, da si narediš podrobne zapiske. Vsako snov na začetku dobro predelaj. Ko boš razumela snov, še ne začni z reševanjem primerov, ampak si poglej že rešene primere, ki jih navadno najdeš na začetku vsake nove snovi v učbeniku. Tako se boš naučila teorijo, hkrati pa tudi videla, kako se kakšen praktičen primer rešuje. Šele ko ti bo to jasno, pojdi na samostojno vajo. Pred vajo pa si preglej snov v še kakšnem učbeniku oziroma delovnem zvezku, ki ga ne uporabljate v šoli (poskrbi le, da je za tvojo starost in da je v njem ta snov). Velikokrat je v drugem učbeniku snov razložena na še kakšen drugačen način, ki ti lahko pomaga pri sestavljanju snovi skupaj. Če povzamem, na začetku poskusi resnično dobro usvojiti tako teorijo kot prakso. To narediš z zapiski in pregledom teorije in že vnaprej rešenih praktičnih primerov iz svojega in še kakšnega učbenika oziroma knjige. Dodatno razlago si lahko ogledaš tudi s pomočjo kakšnega videoposnetka na YouTube. Ko boš to usvojila, pa sledi vaja. Do testa ti predlagam, da se vsak dan učiš in rešiš čim več primerov iz snovi, ki pride v poštev za test.

Do testa ti tudi svetujem, da čim bolj sodeluješ pri pouku. Zdaj še imaš čas, da učitelja oziroma učiteljico vprašaš tisto, česar ne razumeš. Prepričana sem, da ti bo z veseljem pomagal/a. Lahko bi tudi razmislila o učenju s kakšno sošolko oziroma sošolcem, ki mu matematika leži. Medvrstniško učenje je lahko zelo koristno, je pa treba biti pazljiv, da to učenje ne preide v zabavo. Še ena možnost so tudi inštrukcije, če je to mogoče.

Svetujem ti tudi, da razmisliš o spremembi načina učenja matematike. V prejšnjem sporočilu sem že tvoji vrstnici opisala, kako se lahko lotiš učenja matematike. Predlagam ti, da tudi ti poskusiš različne tehnike učenje matematike in tako izboljšaš svoje znanje in odnos do matematike.

Sicer pa trdno verjamem v pregovor: ''nikoli ni prepozno''. Tudi v tvojem primeru ni. Še vedno imaš nekaj dni do testa in verjamem, da ti bo, z veliko truda in volje, uspelo.

Držim pesti,

Eva Hršak, mag. prof. ang. in mag. prof. ped.