Mapa

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen/a, 

težko si predstavljam, da bi imela kakšna svetovalna delavka na šoli mapo za vsakega posameznega učenca šole - to bi bilo morda možno na kakšni zelo majhni šoli, sicer pa je učencev preveč, da bi to lahko tako hranili. 

Si pa seveda svetovalni delavci v šoli beležimo čas in vsebino pogovorov z učenci, ki vstopijo v našo pisarno - namen tega je predvsem to, da si tako lažje zapomnimo, kaj nam je kdo povedal, in se tako seveda lažje pripravimo na bodoča dogovorjena ali nedogovorjena srečanja. Na kakšen način poteka to "beleženje", ni predpisano, lahko si zabeležimo kje v svojih dnevnih zapiskih, ali na računalniku, rokovniku,... Ali pa v kakšnih mapah. 

Spričeval v tiskani obliki načeloma v svetovalni službi ne hranimo, so pa dostopna v elektronski obliki. 

Upam, da sem te pomirila - karkoli zapišemo in hranimo v svetovalni službi  je namenjeno predvsem boljši kvaliteti našega dela z učenci. 

 

Katarina Šepetavc, univ. dipl. pedagoginja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

naj odgovorim na vprašanje glede ugleda učenca, ki pride na svetovalni pogovor - v svoji dolgoletni karieri še nikoi nisem slišala, da bi se učencu, ki bi prostovoljno prišel na pogovor k svetovalni službi, znižal ugled v razredu, med vrstniki in podobno. Kvečjemu je vrednost svetovalnega pogovora bila opažena tudi pri vrstnikih, ki so kasneje prišli na razgovor tudi sami. Poiskati pomoč je moč in ne slabost, slabost je vztrajati pri neučinkovitih vzorcih. Vesela sem, da čedalje več mladih to sliši in tudi živi. 

Za področja, ki jih omenjaš, na šoli skrbijo koordinatorji. Koordinatorje na šolah določi vodstvo šole in se lahko od šole do šole razlikujejo. Na nekaterih šolah za omenjena področja skrbi tudi šolski svetovalni delavec, spet na drugih šolah lahko za to skrbijo drugi strokovni delavci šole. Različno je od šole do šole, glede na to, kako te naloge razdeli vodstvo med zaposlene. 

Način hrambe omenjene dokumentacije ni predpisan, torej lahko koordinator dejavnosti dokumente hrani ali v fizični ali v elektronski obliki - spet je to po različnih šolah in pri različnih delavcih različno. 

Upam, da sem razumljivo pojasnila vse. 

Želim ti čudovito obarvano jesen. 

Katarina Šepetavc, univ. dipl. pedagoginja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Se opravičujem, ker je trajalo toliko časa, da sem odgvorila.

Glede opisa sošolke, ki se po bolezni ni dobro vključila v razred: razred je vedno umetna tvorba isto starih otrok, ki se morda niti slučajno ne bi izbrali biti skupaj. Tako pač je in za učenje socializacije je to dobro - različni ljudje prinesejo različne izkušnje, kjer se potem vsak posameznik uči sprejemati drugačnost. Seveda pa pri ljudeh ne gre vse linerano. Nekateri pridejo iz družin z več privzgojenih socialnih sppretnosti, drugi spet z manj. Družine otrok, ki se srečujejo v enakem razredu ali oddelku, so zelo različne, zato je potrebna velika mera strpnosti s strani vseh učencev, kar pa se je treba priučiti in to večkrat vzame kar nekaj časa. 

Naslednje vprašanje glede tega, ali se lahko kaj naredi, če se stvari ne dogajajo v šoli. Pravila šolskega reda in vzgojni načrt so pravni dokumenti v šoli, zato so ponavadi zelo natančno definirani, v katerih primerih se lahko ukrepa in kako. Za pravila šolskega reda, ker so ponavadi napisane tudi kršitve in ukrepi, velja, da se lahko ukrepa le v dejavnostih šole, torej pouka, razširjenega programa, dnevih dejavnosti, šoli v naravi,... in seveda na šolskem območju oziroma tam, kjer poteka pouk, če poteka izven šolskega območja (dnevi dejavnosti,...). Šola lahko izreka vzgojne ukrepe le na teh dejavnostih, torej ne zaradi dejavnosti, ki se dogajajo popoldne, na igrišču, ulici,...Mnogokrat pa, predvsem v zadnjih letih zaradi razširjenega spletnega nasilja, dejavnosti izven šole vplivajo na življenje v šoli. Kadar na šoli to dejavnost zaznamo, se seveda lahko z učenci pogovorimo, obvestimo starše,...  Druge učence o izrečenih vzgojnih ukrepih seznanjamo le, kadar je to nujno potrebno, saj tudi v šoli velja zakon o varstvu osebnih podatkov. 

Še glede učencev z učno pomočjo in nadarjenih učencev: v obeh primerih gre za postopke, napisane v smernicah svetovalnega dela. Na grobo pa lahko rečem, da učence z učnimi težavami in tudi nadarjene učence identificirajo najprej učeči učitelji, nato se o vsem seznani starše, svetovalna služba pa načeloma koordinira postopke identifikacije.

Upam, da sem vsaj v grobem odgovorila na vse. Verjamem pa, da bi vam tudi svetovalna delavka pri vas na šoli z veseljem te stvari podrobneje pojasnila. 

Želim ti lepo pisano jesen. 

 

Katarina Šepetavc, univ. dipl. pedagoginja