Mami in fant

Pozdravljeni,

že kar nekaj časa sem v zvezi s fantom, ki je malo starejši od mene. Ker vse zaupam moji mami sem ji povedala tudi to in sem pričakovala, da bo njena reakcija normalna, ampak je bila zelo burna. Ko sem ji povedala je bila na mene res zelo jezna in se mi z mano pogovarjala vsaj en teden, dokler se ji nisem zlagala in rekla, da sem z njim prekinila vse stike, saj nisem hotela, da se ne bi več razumele. Sicer se najine družine poznajo med sabo in se večkrat srečamo in ne vem razloga za tako burno reakcijo. Ko sem jo po tem vprašala, kaj je bil problem, je rekla, da sem pri 17 letih popolnoma premlada, da bi imela fanta in da ga nesmem imeti do konca šolanja (to vključuje tudi fakulteto...) in pa da je nasploh boljše, da sem za vedno sama, ker po njeno ženske z moškim niso nikoli srečne. Ker mojega fanta pozna od prej tudi ve, da ima dosti izkušenj s puncami. Jaz in on se sicer zelo dobro razumeva, vse si zaupava in ob njem se počutim res sproščeno in pozabim na vse težave. Oba vidiva skupno prihodnost in res ne želim izgubiti stikov z njem zaradi moje mame. On ves čas govori, da bo moja mami sčasoma razumela ampak Vem, da ga ona nikoli ne bo sprejela, rekla je tudi, da ji naj ne delam sramote s tem, da imam fanta. Res ne razumem zakaj se tako obnaša in ne vem kaj da naredim. Jaz imam mojega fanta najrajši na svetu, ampak vem, da če bom z njim bom izgubila stike z mojo mami. Prosim za kak nasvet oz. za vaše mišljenje o moji situaciji. 

Obstaja pa še druga nevarna možnost poleg tega, kar ti je povedala pedagoginja -  in sicer da te mama vidi kot podaljšek sebe in ne kot samostojno osebo (ne delaj mi sramote s fantom), kar je lahko morda patološki znak narcisoidnega starša, ki to počne zaradi svoje lastne rane v otroštvu (in si žal ne more pomagati).

To ti govorim zato, ker ti v tem primeru lahko naredi več škode kot koristi, zato previdno razmisli in analiziraj - preko komunikacije z mamo. Če tvoja mama ne bi imela "fanta", tebe sploh ne bi bilo. Zdrava in naravna naloga starša je, da te čim bolje pripravi za življenje ter te pri tem poskuša po najboljših močeh obvarovati. Glede na njihove lastne izkušnje, bo delal vsak starš z otrokom različno - že samo zaradi tega je tako zelo zelo  pomembno in idealno, da sta starša dva, saj lahko en drugega popravljata glede "sistemskih" osebnih vzgojnih metod.

Ključni trenutek pri vzgoji je, da otroka, dobro negovanega in opremljenega z nauki in opozorili iz preteklih izkušenj, starš spusti v "svet", da se izživi in si nabere lastne, individualne izkušnje ter se uči še na svojih napakah. Mnogi starši tega niso sposobni.  Upam, da tvoja mama ni taka, in ti bo dopustila pretegniti noge brez prevelike drame. Še bolj pa upam, da je tvoj fant res pravi. Good luck.