Vprašanje:
Ločitev
Tema: Razmišljam in imam stališča
-
Su
Suarez
Suarez
Objavljeno: 08 dec. 2022 21:58
Enkrat je bil en prispevek na RTV, da ko je bilo obvezno samotestiranje v šolah je veliko staršev delalo probleme. Da so imeli precej primerov ko so starši ločeni in ima mama skrbništvo in je podpisala dovoljenje, oče je pa prišel v šolo rohnet, da on se pa ne strinja. Da v takšnih primerih se upošteva mnenje tistega starša, ki ima skrbništvo nad otrokov, torej če je to mama in je ona podpisala dovoljenje, oče ne more nič. Pri nas tega ni bilo. tudi na upravni enoti enkrat ko sem bila s svojo mamo je bil na sosednjem okencu je bil en moški ki je želel urediti nekaj za svojo mladoletno hčerko. In so mu rekli na je, da ker sta sta z ženo ločena njegova hči pri njemu nima prijavljenega niti stalnega niti začasnega naslova, da ne more in da more njegova bivša žena to urediti. In je protestiral, da je njegova hčerka to in da je on oće, ampak na koncu ni mogel urediti. Sem tudi opazila, da pri tistih starših ki so ločeni in če otroci živijo pri mami, potem mama ureja vzgojo in hodi na roditeljske in je se mnenje očeta pri vzgoji ne šteje kaj veliko običajno. Zdaj odvisno kako starši komunicirajo med sabo. Imam tudi eno sošolko kjer so bili ločeni starši že od majhnega in je živela pri mami, njen oče je ponovno poročen in ima eno hčerko in sina in torej ima mlajšega polbrata in polsestro. Niso skregani, imajo stike. Ampak dejansko vzgaja jo damo mama, v šolo hodi samo mama ... In še mi zdi da to vpliva nanjo. Kaj reči in kako pomagati ne da bi obsojala?Ne spoznam se na pravo, ampak v naši državi je tako da tisti starš ki ima skrbništvo je gospodar in mnenje drugega ne šteje? Moji niso ločeni, ne spoznam se na to.
-
Ar
Arči
Arči
Objavljeno: 09 dec. 2022 10:14
Napisano drži, če je med razvezanima staršema spor in se ne moreta dogovoriti kako naprej. Takrat šteje mnenje tistega, kateremu je otrok dodeljen. Pa še to ne absolutno. Tudi drugi starš ima pravico povedati svoje mnenje. Če ta starš misli, da je njegovo mnenje boljše se naj obrne na CSD, ti pa bodo potem usmerjali dalje.
Mnogo bolj enostavno pa je, če se starša, ne glede na to, da sta razvezana, o nadaljni vzgoji skupnega otroka, dogovarjata skupaj. In poslušata mnenje enega ali drugega. In potem prevlada tisto, kar je po mnenju obeh staršev, boljše za otroka. Če pa je otrok dovolj star se vpraša za mnenje tudi njega.
Čeprav se v praksi dostikrat pojavlja nagajanje, ni pomembno kaj je boljše za otroka, samo da bivša zakonca ali partnerja drug drugemu nagajata. Čeprav v škodo in ne korist otroka. Žal. Pa tudi za takšne primere imajo CSD strokovno usposobljene delavce/ke, ki bi se morali na takšno stanje odzvati. Pa se premalo krat ali takrat ko je že skoraj prepozno.
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Katarina Maučec
Objavljeno: 12 dec. 2022 11:54
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena!
Arči ti je dobro razložil pravne vidike sprejemanja odločitev glede vzgoje in drugih pomembnih odločitev v ločenih družinah. Kot je tudi Arči zapisal je najbolj optimalno, da starša med sabo dobro sodelujeta, se poslušata in se upoštevata glede sprejemanja pomembnejših odločitev. Takšno sodelovanje ima tudi najugodnejši učinek na samega otroka. Včasih pa na žalost starša tega ne zmoreta, kar pa najbolj čuti otrok sam.
Praviš, da so starši sošolke ločeni in imajo stike, vendar jo vzgaja in se o njej odloča večinoma samo mama, kar pa na njo vpliva. Težko ti svetujem, kako ji pomagati, ker ne poznam konkretne situacije tvoje sošolke. Kaj točno sošolko pri sodelovanju staršev moti? Kaj si želi, da bi bilo drugače? Ali oče izraža svoje mnenje glede njene vzgoje, mama pa njegovih mnenj ne upošteva? Ali morda oče kljub stikom ne izraža interesa za sprejemanje odločitev, ki se nanašajo na njo? Najpomembnejše pri vsem skupaj je, kako stvari potekajo trenutno in kaj sošolka v situaciji pogreša, kaj želi, da bi se spremenilo in kako želi, da bi se stvari spremenile. Če želiš, mi lahko natančneje pojasniš težavo oziroma pri čem točno bi rada sošolki pomagala.
Lahko pa ti dam nekaj splošnejših napotkov, kako se s sošolko pogovarjati na način, da je ne boš obsojala. Velikokrat je tako, da si ljudje, ko se znajdejo v neki težavi, želijo le pogovora z drugo osebo, želijo biti le slišani in niti ne potrebujejo oziroma nočejo nekih konkretnejših nasvetov. Namreč nasveti, ki jih podamo mi, njim nujno ne koristijo. Recimo vedno lahko najdejo razloge, zakaj tvoj nasvet ne bi deloval. Zato je pomembno, da sošolko vprašaš o situaciji, v kateri se nahaja, vprašaš kaj si želi, da bi bilo drugače in hkrati vprašaš njo, kaj ona misli, da bi lahko v dani situaciji naredila, da bi se stvari izboljšale. Če vpraša tebe, kaj bi ti v situaciji naredila, ji najprej vrni vprašanje, da ti najprej ona pojasni, kako vidi rešitev. Nato pa lahko to predstavlja izhodišče za pogovor in tvoj mnenje.
Vprašaš jo lahko tudi, kako se ona ob tej situaciji počuti. Nato pa lahko izraziš razumevanje za njena čustva, na primer »Razumem, da te stvari motijo in si zaradi njih žalostna.«. Na tak način je ne boš obsojala, ampak ji boš dala občutek sprejetosti. Če ti na primer opiše neko situacijo in njen pogled nanjo ter se ti z njenim pogledom ne strinjaš, je dobro, da ne razvrednotiš njenega pogleda, ali ji daš vtisa, da je njej pogled napačen, ampak, da izraziš razumevanje do njenega pogleda, ampak da pa hkrati vidiš ti situacijo na drugačen način. Nato jo lahko povprašaš kaj misli o tvojem stališču. Če pa je ona s situacijo zadovoljna in ji hkrati ne škodi, pa je v tem primeru bolje, da svojega nestrinjanja ne izraziš, ampak zgolj sprejmeš njen pogled.
Splošen napotek, ki ti ga lahko dam, konkretneje za situacijo razvezanih staršev, je tudi to, da če bi sošolka želela narediti kakšne konkretnejše korake v smeri sprememb, da ji svetuješ, da se pogovori s svojo mamo o trenutni situaciji. Naj ji pove svoje pomisleke, kako želi, da bi se stvari spremenile in hkrati posluša njen pogled. Mami lahko tudi razloži, zakaj se ji njen pomislek in želje zdijo pomembne in zakaj bi želela, da jih upošteva. Skozi pogovor lahko tako mamo spodbudi, da razmisli o spremembah in večjem sodelovanju z očetom pri sprejemanju pomembnejših odločitev.
Upam, da sem ti vsaj malo pomagala.
Katarina Maučec, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Su
Suarez
Suarez
Objavljeno: 12 dec. 2022 12:40
Da bi se kdo za vsako figo na CSD šel pritožiti, tega ne poznam.
Po mojem opažanju precej staršev se glede vzgoje ne strinja, ker če bi se, se potem najbrž ne bi ločili. In je veliko tega, da je otrok na strani enega.
Potem ta moški na upravni enoti dejansko pravno za svojo hčerko ni mogel urediti papirjev, ker ni imela pri njemu prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča? In otroci če se kaj želi urediti morajo npr. PRI očetu imeti zaćasno prijavljeno?
Pravno gledano vem, da lahko pastorka uveljavljaš kot družinskega člana. Kako pa je s spremembo priimka. Če se mama npr. Ponovno poroči in želi otrokom dodati priimek svojega novega moža, se mora oče s tem strinjati ali ne?
Kako pa je s posvojitvijo? Se mora drugi starš najprej po rostovoljno odreči starševstvo.
Ta sošolka se mi zdi, da nanjo vpliva to, ker so starši ločeni in nima discipline, "trde roke" (ki je običajno s strani očeta) in je razvajena. Njena mama je bolj "mehka roka". ta razvajenost se potem kaže v odnosu do drugih, do prijateljev, ... Njena mama ima novega partnerja, ampak ne živijo skupaj, ampak pride samo na obisk. In ko sem bila pri njih se mi je zdelo, da se "očim", ne obnaša očetovsko, ampak da je zgolj partner njene mame. In ne moreš tukaj nekaj pametovati, ker tudi sama nisi popolna?
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Polona Kuzman
Objavljeno: 19 dec. 2022 10:03
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
sama pridobivam trenutno izkušnje z delom na centru za socialno delo in vsakodnevno se soočam, da mnogo ljudi ne ve kaj je naše delo in kje so pristojnosti. Tudi odgovornosti posameznikov, ki na center prihajajo z napačnimi pričakovanji in sicer, da bomo strokovni delavci prevzeli njihove odgovornosti. Toliko o tvoji prvi trditvi.
Ob ločitvi se veliko staršev sprašuje iz svoje čustvene prizadetosti v razmerju z nasprotnim odraslim, redki pa so primeri, kjer bi zrelo gledali na otroka in njegove potrebe ter stiske ob spremembi družinske dinamike in organizacije družine.
Reakcije otrok so različne, vedno izjemno trpijo. Vse od spremembe priimka do spremembe šole in podobnih vprašanj, ki se nanašajo na roditeljske pravice, potrebujejo soglasje obeh staršev. Prav tako tudi vprašanje posvojitve, kjer pa je ena izjema, če drugi starš ni znan. Predlagam, da si čuteča do vseh okrog sebe.
Naj ti Božiček kaj lepega prinese.
Polona Kuzman, univ. dipl. sociologinja in varstvoslovka
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.