Ljubosumje/nezaupanje

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

omenjaš, da imaš s fantom težavo glede zaupanja, ter da se ti to pojavlja prvič. Praviš, da pred tem ljubosumja do drugih fantov nisi občutila in da si rada bila tudi individualna v svojem početju, tukaj pa se situacija spreminja, čeprav praviš, da je zvest in pošten.

Ljubosumje je lahko do neke mere pokazatelj, da nam nekdo nekaj pomeni in da ga ne želimo izgubiti, lahko pa smo ljubosumni tudi na nekaj, kar pertner ima, mi pa ne. Postavlja se mi vprašanje, kakšno je, v primeru s partnerjevo, tvoje socialno življenje izven partnerske zveze? V kolikor ostaja tvoj del socialnih interakcij neizpolnjen, gre morda lahko za tvoje zavidanje njemu, ki ga doživljaš kot ljubosumje. Drugi možen vzrok, bi lahko bil, da ti je trenutni fant bolj všeč kot kateri koli do sedaj in ker si ga ne želiš izgubiti, lahko dejansko ob tem doživljaš večjo mero negotovosti v tem razmerju.

V partnerskih razmerjih je naše in partnerjevo zaupanje nenehno na preizkušnji. V kolikor imamo pri sebi odgovore na vprašanja, kaj narediti v primeru najslabšega izida, če bi se razšli, imamo možnost ostati bolj mirni. Veliko težje je, če se izogibamo tem neprijetnim vprašanjem zaradi strahu, ki nam ga lahko tako vprašanje povzroča in ravno na ta način dajemo dvomu in morebitnemu ljubosumju vse več moči. V tem primeru bi bilo bolje "strahu pogledati v oči" in najti svoje lastne strategije preživetja v potencialno najslabšem izidu.

V partnerskem razmerju se nam lahko zgodi, da dokler imamo občutek varnosti s svojim partnerjem in smo prepričani, da naš partner ne bo na preizkušnji s strani ostalih deklet, smo lažje mirni. Kadar pa imamo občutek, da je naš partner zaželen s strani ostalih (ali pa smo zgolj mi prepričani, da je temu tako), lahko naša samozavest hitreje splahni. Ob tem lahko izgine tudi občutek varnosti in ugotovimo lahko, da na partnerja in na njegovia dejanja v resnici nimamo vpliva. To še zlasti velja, kadar ga ni v naši bližini. In vse to je normalno in v redu. Partnerjev nimamo zato, da bi jih nadzorovali, ali obratno, da bi nadzorovali oni nas, temveč zato, da nam je življenje skupaj lepše.

Iskrenost s sabo in globok premislek, kaj te vznemirja, je lahko začetek raziskovanja izvora ljubosumja in morebitnih vzrokov za nesigurnosti v zvezi s sabo. Ob tem bi omenil še, da nas najverjetneje nihče v resnici ne more v polnosti izpolniti v najglobljem pomenu besede. Morda je zato še toliko bolj pomembno, da ugotovimo, kaj v življenju je tisto, kar nas zares veseli in izpolnjuje, da bomo lahko to veselje delili s svojim partnerjem.

Lep pozdrav,

Jaka Kovačič, mag. psihosocialnega svetovanja