Ljubezen, zveza

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, Ana!

Najprej hvala za poslano vprašanje in iskren zapis svoje stiske. Zanima te kaj je treba čutiti, ko si v zvezi in kdaj veš, da se ta približuje koncu. Univerzalnega odgovora na to vprašanje ni, saj smo si zelo različni in so tudi naša čustva odvisna od trajanja zveze (npr. na začetku so zelo intenzivna, čez leta pa se intenzivnost zmanjšuje, pridejo pa drugačni občutki). V splošnem pa nekako velja, da se ob druženju s partnerjem počutiš prijetno ter si želiš z njim preživljati čas. Prav tako je navadno v ljubezenskem odnosu prisotna privlačnost (tako fizična kot čustvena), ki le tega loči od samo prijateljskega stika. Ljubezen in privlačnost lahko začutiš v celem telesu - lahko se pojavijo t.i. ''metuljčki'', lahko ti begajo misli in ne veš točno kaj bi rekla, včasih se ob prisotnosti partnerja poviša naš srčni utrip itd. Seveda pa niso to edini temelji, ki nakazujejo, da imaš nekoga rad.

Odločitev glede tega ali zvezo z nekom zaključiti, je lahko precej težka. Svetovala bi ti, da pred sprejetjem te odločitve res prisluhneš sebi. Odgovori si na naslednja vprašanja: ''Se s to osebo vidim še dolgo časa?; Ali ga imam rada?; Kako se počutim kadar sva skupaj?; Kaj bi se zgodilo, če bi se razšla - bi bila bolj srečna?''; ''Če pogledam svoje življenje čez 5 let, ali vidim trenutnega partnerja ob meni?''. Vsaka sprememba je težka, ampak to še ne pomeni, da je slaba. Ljudje odhajajo in prihajajo v naše življenje z nekim razlogom - da nam nekaj dajo in nas nekaj naučijo. 

Zaznala sem tudi stisko, ki je vezana na občutek, da te starši ne marajo in da nimaš drugih prijateljev. Verjamem, da je v takšni situaciji res težko sprejeti to odločitev, saj imaš morda občutek, da boš z zapustitvijo partnerja ostala čisto sama. Žal te ne poznam in tudi iz zgornjih dveh stavkih o tvoji družini in prijateljih ne morem veliko sklepati. Lahko pa ti povem, da obstajajo načini povezovanja z drugimi ljudmi. S svojimi 19-leti šele vstopaš v svet, kjer boš spoznala še veliko ljudi, potencialnih partnerjev in prijateljev. Morda pa je to znak, da to obdobje spremeniš v nekaj dobrega in se posvetiš sama sebi. Morda lahko pričneš s celjenjem ran, ki so prisotne iz primarne družine. Lahko si poiščeš psihološko ali psihoterapevtsko pomoč, ki se je v teh primerih izkazala kot zelo učinkovita. Z ljudmi se lahko povezuješ tudi preko prostovoljnih aktivnosti, športnih oz. rekreativnih aktivnosti (npr. lahko se pridružiš skupinski vadbi joge v tvojem kraju) ali drugih ustvarjalnih dejavnosti (npr. tečaj risanja, pevski zbor,,..).

Upam, da ti moj odgovor prinese občutek upanja in bolj pozitivnega pogleda na situacijo. Zapomni si: nič v življenju ni za vedno. 

Lepo bodi.

Taja Širca, dipl. biopsihologinja