Ljubezen z vprašanji brez odgovorov

To sem jaz ime mi je Nastja. Stara sem 18 let in sem zelo izgubljena. Ne rabim nobenega obsojanja in pljuvanja, ampak samo nasvet. Nebom dolgovezila ampak, kar začela. Skratka. Naprej malo ozadja zgodbe. Lansko leto v takšnem času, sem začela počitiško delati v enem lokalu na vasi. Bila je čisto tipična vaška gostilna. Večina ljudi, ki so prihajali sem poznala. Nekega dne pa je prišel tja nek moški, ki ga nisem. Sedel je zunaj na terasi in bil je že vinjen. Naročil si je pivo. Potem sem mu ga prinesla. Ko sem stopila za pult in se obrnila je že stal za šankom. Malo sem se začudila ampak sva se začela pogovarjati. Tukaj ni bilo nič spornega. Povedal mi je, kako mu je ime, s kod je doma in da ima 61 let. Povedal mi je da je postavil 3 hiše, da je posvojil hči in sina, ki imata posebne potrebe in da sta šla narazen z ženo s katero je bil, 40 let poročen. V prvih nekaj minutah mi je praktično povedal skoraj vse o sebi. Mene to takrat ni zanimalo, ampak sem ga vseeno poslušala. Kmalu za tem je začel vsak dan prihajati v gostilno. Vedno bolj mi je začela ugajati njegova družba, sploh pa takrat ko ni pil. Pogovarjala sva se čisto splošne stvari in ugotovila sem, da sploh ni neumna oseba. Dal mi je tudi svojo telefonsko. In počasi sva se začela zbliževati. Izpovedal mi je, da je zaljubljen vame od prvega trenutka ko me je videl. Bila sem presenečena in me je to malo odbilo, ker si takrat nisem predstavljala da bi to lahko bilo normalno. Nekega dne pa se je vse spremenilo. Ko sva bila sama v gostilni je pravil, da se mu mudi domov. Jaz pa nisem hotela, da gre. Rekla sem mu, da mu moram nekaj pokazati. Prijela sem ga za roko in vodila na teraso kjer ni bilo nikogar. Potem sem ga poljubila. Od tistega trenutka sem vedela, da nekaj čutim do njega čeprav si tega nisem upala priznati. Za moj 18. Rojstni dan me je obiskal. Prinesel mi je temno rdeče vrnice in zlato zapestnico. Moji doma so bili zelo navdušeni. Jaz pa seveda najbolj, posebej pa zato, ker je zadel ravno to kar sem si želela čeprav sem mu to nekje na začetku na rahlo le bežno omenila. In res nisem morala verjeti, da si je to zapomnil. Takrat sem videla, da me ima zares rad in me ne želi izkoristiti. Najino zaupanje se je še bolj okrepilo. Takrat sem bila v zvezi z nekim fantom, ki me ni imel iskreno rad jaz pa sem njega ljubila najbolj na svetu. Ko sem njemu zaupala o tem fantu mi je rekel, da moram stran čeprav nisem hotela. In res me je pripeljal do tega da sem ga po 4 letih pustila. Hudo mi je bilo ampak vedela pa sem, da imam tudi njega, ki mi je bil takrat največja opora. Nekega dne sem prišla h njemu domov. Takrat sva imela prvi spolni odnos. Bilo me je strah ampak je na koncu je bilo res lepo. In tukaj se je za naju začelo najlepše obdobje. Čutila sva se, si zaupala, pomagala...Posebej mi bo ostal v spominu najin dopust v Grčiji, kjer se nisva rabila skrivati in sva hodila okoli kakor tipičen zaljuben par. Potem sem ga jaz približala svoji družini. Imela sva diskreten odnos. Družini sva govorila, da se imava rada kakor da sva nečakinja in stric. Vsem se je to zdelo prikupno. Začel se je dobro razumeti z mojo mami, očetom, starimi starši. In postali smo družinski kolegi. Pomagal je mojemu dediju in babici na kmetiji, pri moji drugi babici je pomagal zidati. Družili smo se dokler ni prišlo do ene točke. Skregal se je z mojo babi. Bil je vinjen in je iz muhe naredil slona. Tisto se je poglihalo, kmalu za tem pa še enkrat ampak 2. usodno. In to tako da se več ne pogovarjata. Sedaj se je to zgodilo še z mojim očetom. Tudi na osebnem področju imava zadnje čase kar nekaj težav. Veliko se kregava in največkrat zato, ker je noro ljubosumen. Pravi mi da mi zaupa po drugi strani pa vedno govori bog ve kje lutaš če se mu kakšno uro ne oglasim. Pravi da ga je življenje tako daleč pripeljalo, da čustva tako delajo in si ne more pomagati. Še ena zadeva, ki je razlog najinih prepirov je pa tudi alkohol. Pogosto pije. Jaz pa imam s tem težavo zaradi očeta. Mnogokrat sva se že o tem pogovarjala in vse razčistila ampak se nič ne spremeni. Noro razočarana sem. Želela sem le pomagati, tudi da se razumejo in imajo oporo. ampak sem očitno naredila še samo slabše, ker sem ga približala moji družini. Zdaj mi pravi da so vsi hinavci, da me izkoriščajo in da trpim zaradi njih. Res nimam popolne družine moj oče je kronični alkoholik sposoja si moj denar, ki ga sama zaslužim, vem, da mi tega nikoli ne bo vrnil, ker je brez poselen, ampak ga imam kjub vsemu zelo rada. Zdaj se mi v glavi pretaka misel poslušati njega ali družino. razmišljam če je sploh ta ljubezen res tako idealna kod sem si predstavljala. Ljubim ga in nočem stran od njega ampak žal se ne moram pretvarjati, da sem vredu če nisem. Spet sem začela razmišljati o samopoškodovanju. Samopoškodovala sem se že prej ko sem bila še z bivšim fantom, ki nikoli o tem ni vedel nič. Matretiral me je neki drugi fant, ki mi ni bil nič več kod le prijatelj na vsak način pa je želel, da bi šla narazen s bivšim fantom: blatil me je, zaničeval in me silil, da se režem. Velikokrat mi je rekel, da takšne lepe ženske ne smejo obstajati na zmelji, ker moške samo vodijo v greh zato se morajo uničiti. Ko sem to zaupala temu moškemu s katerim sem zdaj mi je stal ob strani mi pomagal, da me je tisti nehal matretirati in morala sem mu obljubiti, da tega nebom nikoli več počela. Ampak enostavno si ne znam pomagati. Zelo pogosto jokam in se sprašujem zakaj vse to v mojem življenju. Želim biti samo normalna najstnica. Pa žal nisem. Rabim samo nasvet. Ja priznam zavozila sem, globoko. Sama sem si kriva, ker sem bila najivna.
Hvala za prebrano

Zdravo,

najlepša hvala za odgovor. Kakor sem napisala že prej, se res marsikaj sprašujem v zadnjem času. Glede samopoškodovanja je tako: ubistvu so to le misli. Ko me prime npr. panični napad ali pa res hud jok, si to želim narediti. To sem počela tudi prej. Potem sem nehala s tem, ker sem obljubila partnerju, da tega ne bom počela več. On pa mi je obljubil, da ne bo toliko pil. Ampak jaz se tega dogovora držim, on pa se ne. Ko mu to vržem naprej mi on odgovori: A ti pa že živiš pri meni? Češ, da bi nehal piti če bi živel z njim. Saj ni vsak dan mrtvo pijan, ampak se je parkrat zgodilo, da je bil kar konkretno vinjen. In takrat imava največ problemov. Njegovo ljubosumje je takrat še 5x večje.

Danes sem delala in srečala enega fanta, ki je bil dolgo moja simpatija. En čas je zelo redno prihajal tja, potem pa je šel na delo v Avstrijo. Pred tem sva se ogromno družila. Celo priznal mi je, da je zaljubljen vame, ampak med nama ni bilo nikoli nič. Predvsem zato, ker sem se ustavila, ko sem izvedela, da ima punco, ki je tudi zelo ljubosumna. Zato sem mu rekla, da ne želim imeti težav. Sem pa vsak dan razmišljala, ali bo še kdaj prišel. In ko sem ga včeraj zagledala na pragu, priznam, mi je kar poskočilo srce.

V gostilni je bil tudi moj dragi. Če ga ne bi bilo tam, bi si ga gotovo dovolila objeti. Ampak zaradi njegovega ljubosumja to seveda nisem storila. Tisti fant je dosti, dosti let mlajši od njega. Nekako bolj primeren mojim letom. Ampak je pa tak za hece, ali kako bi se izrazila. Zelo rad se heca. In tudi to mi pri njemu zelo sede.

V glavnem, prišel je za šank in skupaj smo se smejali in hecali kot v starih časih. Vse je bilo dobro do ene točke, ko je moj dragi začel malo zresnjevati pogovor in tudi začel govoriti z malo bolj ostrim tonom. Ne morem natančno povedati, kaj je rekel, ampak vedela sem, kaj misli. Začelo ga je prijemati ljubosumje. Ta drugi je pa mislil, da ga je užalil s hecom.

Ko je šel moj dragi na cigaret, me je ta drugi fant vprašal, kaj je narobe z njim, saj smo se včasih isto hecali, pa ni bilo nobenega problema ... Jaz sem samo izdihnila in rekla, verjetno ima slab dan. V sebi pa sem se spet počutila grozno.

Ko je še vedno kadil zunaj, sva se pogovarjala malo bolj osebno. V njegovih očeh sem opazila še močnejšo iskro kakor pred pol leta. Več kot očitno je, da sem mu še vedno všeč. Tudi on, priznam, me ne pušča ravnodušno. Čeprav morda tega ne bi smela reči, ampak najbrž še vedno ni ugasnila kemija.

Vprašal me je, če delam, da bi prišel kaj naokoli, potem pa je počasi odšel.

No, potem sva z mojim začela »staro-novi prepir«. Bolj kot sem mu razlagala, da ni bilo med nama ničesar, bolj je trdil, da sva gotovo nekaj imela. Rekel mi je, da oči ne lažejo, in je rekel, da ga gledam kot angela. Kar ubistvu ne verjamem. Ker vsakega gosta, ko pogledam, kaj malega poklepetam in se nasmejim, trdi isto.

Ves čas imava težave. Eh, in ja, zelo sem skeptična. Vem, da tako dolgo ne bo šlo. Ampak stran od njega pa tudi nočem. Vedno bolj opažam, da ni tak, kot sem mislila. Saj najbrž bi lahko pričakovala. Vzela sem pijančka iz gostilne. Kot da že ni dovolj, da imam očeta, ki bi mi naj bil dober primer, pa sem očitno potrebovala izkusiti še na lastni koži.

Rada ga imam, ampak vem pa, da je zelo težek človek. Opažam to preko besed drugih oseb in osebno. Sam pravi, da je šel v življenju čez toliko stvari, da ne more biti boljši. Ja, vem, bil je prevaran, izigran in ponižan s strani žensk, ampak vseeno ne bi smel svojega ljubosumja zagovarjati s tem.

Ne vem, kaj naj.

Lep pozdrav.