ljubezen

Odgovor svetovalca:

Pozdravljen,

kadar smo zaljubljeni, se nam poleg metuljčkov v trebuhu in vseh ostalih prijetnih telesnih občutij, ki jih ob tem doživljamo, lahko zgodi, da smo v bližini ljubljene osebe precej nesamozavestni in zaskrbljeni z mislimi o tem, kaj bomo rekli in česa ne, ter s tem, da ne bi naredili česa, kar bi to osebo potencialno odvrnilo od nas. Skratka izpasti želimo kar se da dobro v očeh ljubljene osebe.

V takih trenutkih se lahko porodi vprašanje - kako, ob vseh teh močnih občutjih in doživljanju, vzpostaviti stik s to osebo, pristno komunikacijo in morda za začetek, čustva sprva obdržati zase? Ob tem se lahko osredotočimo na vsebino komunikacije, ki jo želimo s to osebo imeti in smo hkrati pozorni na njeno odzivanje in željo o komunikaciji z nami. Nenazadnje – kaj  se želimo s to osebo pogovarjati? Kaj nas o njej zanima? Na podlagi tega stika in odziva, lahko postanejo stvari jasnejše.

Šele na podlagi odziva ljubljene osebe bi se lahko odločili, katera in koliko svojih čustev želimo z njo deliti. Dotlej imamo namreč možnost, da v primeru nezanimanja, ali precej neenakomernega zanimanja ljubljene osebe za nas, brez pretiranega nadaljnjega izpostavljanja, zadevo »preboleti«. Kar je sicer lahko precej neprijetno in boleče, a vendar se včasih lahko zgodi, da so dejstva neskladna z našimi željami, pričakovanji in hrepenenji.

Lahko pa na podlagi spontanih interakcij in vzajemne komunikacije, dobimo pozitiven povratni odzive s strani ljubljene osebe, kar lahko pomeni, da tudi mi to osebo pristno zanimamo in da so lahko čustva, do neke mere vzajemna. Zlasti če se to večkrat ponavlja. V tem primeru, nam to lahko odpre možnosti za nadaljnje, intimnejše druženje in komunikacijo tudi izven delovnega časa, če je interes obojestranski.

Lep pozdrav,

Jaka Kovačič, mag. psihosocialnega svetovanja