Life balance, a hkrati ocene

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

veseli me, da si se odločila poiskati pomoč in tako iskreno opisala svojo situacijo. Iz tvojega zapisa sem razbrala, da imaš veliko skrbi zaradi šole. Predvsem ker 'moraš' biti odlična, da boš sprejeta na medicinsko fakulteto. Vendar pa se ti je zalomilo pri matematiki, a čakajo te še težja ocenjevanja. Videti je, da ti je za šolo in prihodnost zelo mar, da si odgovorna in vztrajna. Že to, da razmišljaš, kaj bi mogla izboljšati, pove, da se zavedaš svojih težav in si pripravljena poiskati rešitev. Kar se mi zdi zelo pomembno in dobro!

Razumem, da si razočarana in utrujena, saj imaš občutek, da kljub trudu ne dosežeš tistega, kar si želiš. Opisuješ, da se veliko učiš, a rezultati niso, kot si pričakovala. Predvidevam, da si zaradi tega lahko frustirana, razočarana, prestrašena. Iz zapisa se mi zdi, da ni toliko težava v tvojem znanju, ampak v pritisku, preobremenjenosti, ki jo doživljaš zaradi pričakovanj do sebe. Ko si postaviš tako visok cilj, kot je vpis na medicino, se hitro zgodi, da pozabiš nase – na počitek, prosti čas in stvari, ki te sproščajo.

Morda bi ti pomagalo, če bi za trenutek razmislila tudi o pozitivnih stvareh, ki se ti dogajajo: Kaj ti sicer dobro gre? Kdaj se pri učenju počutiš bolj mirno in zbrano? Kaj ti takrat pomaga? Kdaj pa imaš občutek, da te preplavi stres? Razmislek o tem ti lahko pomaga prepoznati, kje lahko nekaj spremeniš – mogoče pri tempu, pri tem, kako razporediš učenje, ali pa pri tem, kako si dovoliš pavzo brez slabe vesti.

Tudi učenje na silo po navadi ni učinkovito. Morda bi si lahko postavila manjše, bolj realne cilje, ki jih boš lažje dosegla. Tako pa se boš postopoma pomikala tudi k svojim večjim ciljem (npr. biti odlična). Na primer: Danes bom ponovila eno poglavje in naredila tri naloge, ali ta teden bom poskusila vsak dan imeti 15 minut popolnega odmora brez telefona. Majhni uspehi ti lahko pomagajo ponovno pridobiti občutek nadzora in samozaupanja.

Pri učenju si poskusi narediti preprost načrt – izberi tri glavne naloge na dan in med njimi delaj odmore. Ne s telefonom v roki, ampak resne kratke pavze, da možgani malo zadihajo: sprehod, glasba … Tako boš imela več energije in koncentracije, ko se vrneš k delu. Če ti telefon res nagaja, ga poskusi pustiti v drugi sobi ali si nastavi časovno omejitev za določene aplikacije.

Pri matematiki se sliši, kot da je tvoj izziv bolj povezan z načinom preverjanja kot z znanjem. Zdi se mi, da si snov razumela in si zaupala v svoje znanje. Bi ti morda pomagalo, če bi poskusila analizirati prejšnje teste in ugotoviti, katere tipe napak profesorica pogosto išče? Mogoče bi se lahko s profesorico tudi dogovorila, da gresta skupaj skozi test in ti razloži, kaj si počela narobe oz. kaj bi mogla še osvojiti? Ali pa bi ti bolj ustrezalo, da ti kdo snov razloži na drugačen način, morda preko vaj ali pogovora?

Všeč mi je tudi, da si omenila, da te moti pomanjkanje kakovostnega prostega časa. To kaže, da se zavedaš, kako pomembno je, da si vzamemo čas zase, za nekaj, kar nas veseli, nas sprošča. Kaj bi ti trenutno pomagalo, da bi se malo sprostila in napolnila baterije? Kaj ti običajno daje občutek, da “spet zadiham”?

Upam, da ti bo kakšen predlog prišel prav in da boš uspela najti način, kako se nekoliko razbremeniti ter si povrniti motivacijo. Vidim, da imaš veliko željo, zato verjamem, da ti bo uspelo! Le ne pozabi, da pot do cilja ni šprint, ampak maraton, kjer so tudi postanki del napredka.

Če pa boš še kdaj potrebovala pomoč ali podporo, nam piši.

Lepo te pozdravljam.

Ida Vraničar, dipl. psihologinja (UN)