Lenoba

Mate mogoce kak nasvet al pa kaj bi lahko to blo ker nimam pojma in ne vem vec kaj naj. Ze zadnje tri mesce mam tak malo energije, za nic mi ni, samo v pojstli bi bla, nic se mi ne da, ne glede na to kolko spim sem konstantno uturjena tak da me oci pecejo, samo jedla bi tudi ko sploh nisem lacna zaradi cesa se pol pocutim se bolj slabo kot se itak ze. Vedno sem rada hodla na sprehode in mi je blo fajn zunaj, zdaj pa se prav ne morem spravit ven. Saj je kaki trenutek ko mi je fajn, pa mam energijo ampak vecino casa se pocutim kot neka spuzva. Ogromno casa mi gre tudi na jok ceprav se vecino krat sploh ne morem zjokat. Ful mi gre ze vse skupaj na zivce ker ne mine in ne mine to obdobje. Stos je da se mi to dogaja ze od srednje sole in traja tako obdobje nekaj mesecev ampak ne vem ali je to normalno ali sem samo jaz prevec obcutljiva ker so mi rekli da to ni depresija ker se vedno vbistvu nardim stvari ki jih morem. V srednji npr sem vecino casa hodla na pouk, pisala vse teste… ceprav sem vseneo dosti krat manjkala in se res komaj premikala tudi ko sem enkrat bla v soli. Tak malo energije sem mela da vcasih sploh nisem mela moci kulice drzat tak mocno da bi lahko pisala. In zdaj sem na faksu in sem misla da bo to obdobje mimo ampak vedno ko sem nekaj casa boljse in si recem da sem mela vse samo v glavi ker sem lena, pa me spet doleti da se mi zdi ogromen napor vstat in it na wc ali pa bit med ljudmi ker bi rajsi samo bla pod odejo skrita. Mate mogoce kako idejo zakaj si bi mi to dogajalo in kak se ven iz tega resit ali sem res samo prevec lena in obcutljiva na to? Hvala za v naprej

Hvala za odgovor. Saj sem razmisljala da bi sla do nekoga samo se tak smesno pocutim ker sploh ne vem kaj naj recem, da ja da se pac malo tezko iz postelje vstanem. Ce to zveni tak rahlo banalno glede na to kaj vse se dogaja v svetu meni pa dobesedno nic ne manjka samo pac sama s sabo mam tezave, to zveni tak ful egoisticno, al pa vsaj tak kot da samo nimam dovolj samokontrole. Polek tega se mi zdi kot da sploh ni razloga zakaj se tak pocutim, ker se mi res ni nic zgodilo v zivljenju takega. Ne vem npr nisem bla posiljena, s starsi je vedno blo vse ok pac nic takega se ni zgodilo

Nekaj casa nazaj sem bla pri zdravniku zaradi enih drugih stvari in je to vse blo ok tak da verjetno ni vzrok v teh stvareh, kar se mi zdi po eni strani se hujse, ker ce bi blo to fizicno bi lahko samo nekaj tablet jemala en cas pa bi bla dokaj ok, tu pa zdaj sploh ne vem kaj si naj sama s sabo zacnem. Probam se res prisilit delat stvari - npr it na sprehod, al pa it se druzit z prijatleji ceprav mi res res ni, pa mogoce pomaga za dve uri potem je pa spet stvar ista. 

Koncentracijo mam kar slabo zdaj bi rekla kar me je po eni strani ful strah ker mam se na faksu ene ocene za pridobit in se sploh ne morem spravit ucit. Al pa potem ko se nekak petsto let kasneje, pa preberem dva stavka in potem kot da mam meglo v glavi. In rabim tri ure da sploh pridem dve strani v knjigi skozi ker kar nekaj bluzim vmes. Spim tudi vredu bi rekla, samo pac ne glede na to kolko spim sem utrujena, pa lahko spim 6 ur na dan al pa 13 je isto. 

Drugace pa zdaj cutim prav odpor do tega da bi sla kamorkoli in se s kom druzla, ker se pocutim ogabno in nocem da me drugi tako vidijo. Dostikrat se mi zdaj tudi zgodi da sem tak utrujena ko sem nekje da se mi zdi kot da postanem oddaljena od stvari in drugih, in to kar potem drugi govorijo slisim nekje v odzadju, ker samo razmisljam kak nocem bit tu. Al pa ko gremo na kavo, drug nekaj pove, pa saj ga razumem kaj govori, ampak se mi zdi kot da mam crva v mozganih ki mi je misli in sploh na nobeno stvar nevem kaj naj recem al pa odgovorim. Kar se potem ne cudim da sem se vedno pocutla ful samo, kot da me noben ne mara in se noce druzit z mano, ker kaki debil mores bit da si tak cuden in nesposoben

Pa res nocem ljudi s tem obremenjevat, strah me je da bi bla totalno odvec vsem in se ful zdaj slabo pocutim da vam sem pisem pa tezim ker je na svetu res milijon resnejsih stvari samo sem res obupana. Zdi se mi kot da gnijem od znotraj