Vprašanje:
Lenoba
-
Re
Redviolet
Redviolet
Objavljeno: 28 feb. 2026 16:26
Mate mogoce kak nasvet al pa kaj bi lahko to blo ker nimam pojma in ne vem vec kaj naj. Ze zadnje tri mesce mam tak malo energije, za nic mi ni, samo v pojstli bi bla, nic se mi ne da, ne glede na to kolko spim sem konstantno uturjena tak da me oci pecejo, samo jedla bi tudi ko sploh nisem lacna zaradi cesa se pol pocutim se bolj slabo kot se itak ze. Vedno sem rada hodla na sprehode in mi je blo fajn zunaj, zdaj pa se prav ne morem spravit ven. Saj je kaki trenutek ko mi je fajn, pa mam energijo ampak vecino casa se pocutim kot neka spuzva. Ogromno casa mi gre tudi na jok ceprav se vecino krat sploh ne morem zjokat. Ful mi gre ze vse skupaj na zivce ker ne mine in ne mine to obdobje. Stos je da se mi to dogaja ze od srednje sole in traja tako obdobje nekaj mesecev ampak ne vem ali je to normalno ali sem samo jaz prevec obcutljiva ker so mi rekli da to ni depresija ker se vedno vbistvu nardim stvari ki jih morem. V srednji npr sem vecino casa hodla na pouk, pisala vse teste… ceprav sem vseneo dosti krat manjkala in se res komaj premikala tudi ko sem enkrat bla v soli. Tak malo energije sem mela da vcasih sploh nisem mela moci kulice drzat tak mocno da bi lahko pisala. In zdaj sem na faksu in sem misla da bo to obdobje mimo ampak vedno ko sem nekaj casa boljse in si recem da sem mela vse samo v glavi ker sem lena, pa me spet doleti da se mi zdi ogromen napor vstat in it na wc ali pa bit med ljudmi ker bi rajsi samo bla pod odejo skrita. Mate mogoce kako idejo zakaj si bi mi to dogajalo in kak se ven iz tega resit ali sem res samo prevec lena in obcutljiva na to? Hvala za v naprej
-
Uredništvo
Tanja Kodrič
Objavljeno: 02 mar. 2026 12:31
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
najprej naj poudarim, da to kar opisuješ ni lenoba. Lenoba ne povzroča mesece trajajoče izčrpanosti, občutka šibkosti in teže v telesu, jokavosti in izgube veselja do stvari, ki so ti bile prej prijetne. Opisuješ dolgotrajno pomanjkanje energije, utrujenost kljub spanju, občutek, da je že vstati ali iti med ljudi velik napor ter obdobja, ki se ponavljajo že od srednje šole. To so znaki, ki lahko kažejo na depresivno razpoloženje ali drugo obliko čustvene stiske. Čeprav si kljub počutju sposobna opraviti obveznosti, to ne pomeni, da nisi v stiski. Veliko ljudi navzven deluje kot da je vse v redu, znotraj njih pa se dogaja boj s samim sabo.
Hkrati pa se je potrebno zavedati, da takšno počutje ni nujno vedno samo psihološkega izvora. Dolgotrajna utrujenost je lahko povezana tudi s telesnimi dejavniki, kot so pomanjkanje železa, vitamina D ali B12, težave s ščitnico, hormonska nihanja ali kronični stres. Zato bi bilo dobro, da najprej obiščeš osebnega zdravnika in opraviš krvne preiskave. Ne glede na izvid pa je smiselno, da če se ti to ponavlja že več let, razmisliš tudi o pogovoru s psihologom, da dobiš podporo in razumevanje. Če želiš, lahko napišeš še kako je s spanjem, koncentracijo, odnosi ali stresom. Ti pa v vsakem primeru res toplo priporočam obisk strokovnjaka.
Čeprav se ti mogoče zdi, da to obdobje nima konca, se takšna stanja da razrešiti, ko dobijo pravo podporo. Morda je zdaj najpomembneje, da si priznaš, da tega ne zmoreš ali ne znaš rešiti čisto sama. Volja in disciplina včasih preprosto ne zadostujeta. To, da si kljub vsemu sposobna opravljati obveznosti, govori o tvoji vztrajnosti, ne pa o tem, da težave ni. Ni treba čakati, da mine samo od sebe ali da postane še težje preden poiščeš pomoč. In če poiščeš pomoč, to ne pomeni, da si obupala, ampak da si pripravljena sama sebe razumeti globlje in si dati možnost za spremembo oziroma vsaj olajšati to obdobje.
Tanja Kodrič, dipl. psihologinja (UN)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Re
Redviolet
Redviolet
Objavljeno: 02 mar. 2026 18:59
Hvala za odgovor. Saj sem razmisljala da bi sla do nekoga samo se tak smesno pocutim ker sploh ne vem kaj naj recem, da ja da se pac malo tezko iz postelje vstanem. Ce to zveni tak rahlo banalno glede na to kaj vse se dogaja v svetu meni pa dobesedno nic ne manjka samo pac sama s sabo mam tezave, to zveni tak ful egoisticno, al pa vsaj tak kot da samo nimam dovolj samokontrole. Polek tega se mi zdi kot da sploh ni razloga zakaj se tak pocutim, ker se mi res ni nic zgodilo v zivljenju takega. Ne vem npr nisem bla posiljena, s starsi je vedno blo vse ok pac nic takega se ni zgodilo
Nekaj casa nazaj sem bla pri zdravniku zaradi enih drugih stvari in je to vse blo ok tak da verjetno ni vzrok v teh stvareh, kar se mi zdi po eni strani se hujse, ker ce bi blo to fizicno bi lahko samo nekaj tablet jemala en cas pa bi bla dokaj ok, tu pa zdaj sploh ne vem kaj si naj sama s sabo zacnem. Probam se res prisilit delat stvari - npr it na sprehod, al pa it se druzit z prijatleji ceprav mi res res ni, pa mogoce pomaga za dve uri potem je pa spet stvar ista.
Koncentracijo mam kar slabo zdaj bi rekla kar me je po eni strani ful strah ker mam se na faksu ene ocene za pridobit in se sploh ne morem spravit ucit. Al pa potem ko se nekak petsto let kasneje, pa preberem dva stavka in potem kot da mam meglo v glavi. In rabim tri ure da sploh pridem dve strani v knjigi skozi ker kar nekaj bluzim vmes. Spim tudi vredu bi rekla, samo pac ne glede na to kolko spim sem utrujena, pa lahko spim 6 ur na dan al pa 13 je isto.
Drugace pa zdaj cutim prav odpor do tega da bi sla kamorkoli in se s kom druzla, ker se pocutim ogabno in nocem da me drugi tako vidijo. Dostikrat se mi zdaj tudi zgodi da sem tak utrujena ko sem nekje da se mi zdi kot da postanem oddaljena od stvari in drugih, in to kar potem drugi govorijo slisim nekje v odzadju, ker samo razmisljam kak nocem bit tu. Al pa ko gremo na kavo, drug nekaj pove, pa saj ga razumem kaj govori, ampak se mi zdi kot da mam crva v mozganih ki mi je misli in sploh na nobeno stvar nevem kaj naj recem al pa odgovorim. Kar se potem ne cudim da sem se vedno pocutla ful samo, kot da me noben ne mara in se noce druzit z mano, ker kaki debil mores bit da si tak cuden in nesposoben
Pa res nocem ljudi s tem obremenjevat, strah me je da bi bla totalno odvec vsem in se ful zdaj slabo pocutim da vam sem pisem pa tezim ker je na svetu res milijon resnejsih stvari samo sem res obupana. Zdi se mi kot da gnijem od znotraj
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Tanja Kodrič
Objavljeno: 10 mar. 2026 21:43
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
nič od tega kar opisuješ ni banalno, egoistično ali "premalo resno". Ker se v svetu dogajajo hude stvari, to ne pomeni, da ti ne smeš biti v stiski. Prav tako ni pogoj za stisko, da se ti mora zgoditi nekaj "dovolj hudega". Glede na tvoje pisanje nosiš veliko notranjo težo. Opisuješ meglo v glavi, utrujenost ne glede na spanec, odpor do druženja, občutek oddaljenosti, misli, da si čudna ali nesposobna, težave s koncentracijo … In tu ne gre za vprašanje samokontrole. Če bi šlo za pomanjkanje discipline, bi si s svojo voljo že pomagala. Praviš, da se siliš, da greš ven, da se družiš in da poskušaš, ampak učinek traja največ dve uri. Torej se trudiš, ampak ne pomaga.
Kar se tiče obiska strokovnjaka, razumem, da zdaj mogoče ne veš, kaj bi rekla. Ampak to kar si napisala tukaj, je več kot dovolj. Enako lahko poveš, da si že več mesecev brez energije, težko vstaneš iz postelje, imaš meglo v glavi in težave s koncentracijo. Čeprav si bila pri zdravniku in je bilo vse v redu, ni nujno, da je vse v redu tudi na psihološki ravni. Depresivno razpoloženje ali podobna stanja pogosto nimajo enega jasnega sprožilca. Lahko se razvijejo postopno in iz kombinacije različnih dejavnikov. Zveni kot da si že dolgo sama s tem in ni potrebe, da vse to še naprej poskušaš reševati sama. Nekaj možnih virov pomoči lahko najdeš na strani https://www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/
Vedi, da s tem, ko si napisala svoje občutke, nikogar ne obremenjuješ in nisi "odveč". Prvi in zelo pomemben korak je, da nekomu poveš kako se počutiš in kaj doživljaš. Če se ti zdi pretežko iti sama do strokovnjaka, lahko razmisliš tudi o tem, da najprej poveš komu, ki mu zaupaš. Včasih že to, da nekdo od bližnjih ve kako ti je, malo razbremeni težo, ki jo nosiš. Če bi ti bilo lažje začeti bolj anonimno, obstajajo tudi svetovalne linije ali spletni pogovori, kjer lahko napišeš ali pokličeš in se z nekom pogovoriš, ne da bi se morala takoj komu osebno odpreti (na primer TOM telefon ali pa spletna svetovalnica v živo na naši strani https://www.tosemjaz.net/pogovori-se/).
Vem, da se trenutno mogoče zdi, da si obtičala v tem počutju, ampak to ne pomeni, da bo tako tudi ostalo. Včasih traja nekaj časa, da razumemo kaj se dogaja z nami in kaj nam lahko pomaga. In nič ni narobe, če pri tem poiščemo podporo.
Upam, da si boš lahko dovolila narediti ta korak in da se stvari začnejo premikati v smer, kjer bo spet malo lažje dihati.
Tanja Kodrič, dipl. psihologinja (UN)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.