lajf?

Odgovor svetovalke:

Draga mladostnica, 

začniva s predzadnjim stavkom, ki si ga zapisala - rada bi sam da se "use pobolsa res se ful trudm. Trudm se z hrano in z usm". In nato zaključiš ne vem več kaj lahko še naredim. S tema dvema stavkoma sporočaš, da si želiš pomoči in jo sprejemaš, čeprav se ti zdi, da ni učinka. Vključena si v celostno obravnavo v okviru dnevnega hospitala, pedopsihiatrične klinike (če prav razumem tako ambulantno kot hospitalno, ko je to potrebno). Pomoč in podporo ti nudijo strokovnjaki, ki te lahko dobro podprejo na tvoji poti odraščanja in reševanja težav na področju duševnega zdravja. Pomembno je, da vztrajaš v teh oblikah pomoči in si pri tem vztrajna, pripravljena na delo in sodelovanje kolikor gre, pa tudi precej potrpežljiva sama s seboj. V kolikor imaš tudi medikamentozno terapijo, bodi pri jemanju dosledna.  Brez tvojega aktivnega dela in truda, rezultatov ne bo ali pa bodo manjši od pričakovanj, sploh tvojih. Poskusi se držati odklopa od zaslonov, tu se drži dogovorov z mamo, tudi ostalih glede reda, rutine. Namesto samopoškodbenega vedenja poskusi izbrati pogovor, pisanje dnevnika, risanje... Razmisli kakšen vpliv imaš ti na svoje vedenje, tudi v smeri, ki lahko odmakne strokovnjake v smer razmišljanja o nenamestitvi v stanovanjsko skupnost ali pa v vzgojni zavod.  Vabim te v to razmišljanje, tudi za to, ker si zapisala koliko ti pomenita mama in sestrica ter ostati doma pri mami. Zelo razumem, da je zate pomembna vključenost v skupnost vrstnikov, kjer si sprejeta. Šola, fizični stiki, so tisti, ki ti jih priporočam. 

Ne strinjam se s tabo, da je tvoje življenje zakoličeno v smer - ni ok in to je to. Odraščaš in v tem procesu odraščanja potrebuješ več podpore kot drugi. Izkoristi jo v čim večji meri. 

V svetovalnici To sem jaz ti bomo še naprej nudili podporo v smeri razbremenitve in te vabimo v pogovor še naprej. Ob tem pa te prijazno usmerjamo k vztrajanju k terapiji v živo, ki je dolgotrajna. V primeru hude stiske pokliči na TOM telefon, Posvet. 

Za konec - poskusi si določiti cilj, ki ti bo predstavljal motivacijo za vso delo, ki si ga in ga še boš vložila v krepitev duševnega zdravja in svojo izgradnjo osebnosti. Bi to lahko bil - ostanem doma, z mamo in sestrico. Dneve zaključi s hvaležnostjo, da si preživela dan in da si zmogla še en dan poti okrevanja.

Toplo te pozdravljam in ti želim dobro.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja