Kronični stres

Odgovor svetovalke:

Najlepša hvala za tvoje vprašanje. Žal ti bom najprej malce »poteoritizirala«, potem pa bova prešli v akcijo. :)

Obstaja kar nekaj teorij, ki razlagajo stresni odziv, a večinoma se stres definira kot fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi potencialno škodljivim ali ogrožajočim dejavnikom, ki se imenujejo stresorji. Stresor je torej dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga oseba doživi kot stresni element in zamaje njegovo ravnovesje, posledica pa je stresna reakcija.

Sedaj pa sledi vprašanje. Kaj ti doživljaš kot največji stres? Kaj je tisto kar te »stresa« v šoli? In kaj je tisto kar te »stresa« doma. Predlagam ti, da vzameš list in pisalo in si zapišeš stresorje tako v šoli kot doma. Predlagam, da jih napišeš vsaj 5. Ko boš napisala seznam, razmisli, če bi enak seznam napisala pred mesecem dni, torej v času počitnic.

Kaj je sedaj drugače? Kako bi lahko svoje napisane stresorje »ošibila«? Kaj bi lahko naredila drugače?

Ljudje smo si zelo različni, kar pomeni, da tudi v stresnih situacijah reagiramo svojstveno. Pri nekaterih se znaki kažejo bolj na telesnem nivoju, pri drugih bolj na čustvenem, pri tretjih na miselnem ali vedenjskem področju. Največkrat se seveda med seboj prepletajo in vzdržujejo. Razmisli, kaj se ti dogaja na miselnem nivoju. So tvoje misli negativne (recimo: tega ne zmorem! Luzerka sem! Preveč je vsega!, ipd.)? Kaj občutiš? (jezo? Strah? Žalost?….) Kakšne je tvoje vedenje? (Si brezvoljna? Nervozna? Se umikaš v samoto? Imaš težave z organizacijo?...) Kako pa doživljaš situacijo na telesnem nivoju? (Potenje? Slabost? Glede motenj spanja si že napisala…)
Predlagam, da podrobno napišeš, kako na vseh štirih nivojih doživljaš situacijo.

Glede na zapisano, lahko »berem« začaran krog: Čez dan si napeta. Zvečer se težko umiriš in zaspiš. Naslednji dan si neprespana. Piješ kavo, da preživiš dan. Po šoli spiš. Zvečer nisi dovolj utrujena za normalen spanec.

Predlagam, da že danes popoldanski spanec omejiš na največ 20 do 30 minut in ga poskušaš popolnoma postopoma opustiti.

Kavo pij predvsem dopoldne in ne popoldne.

Predlagam sprostitvene dejavnosti proti večeru.

Kaj je tisto, kar rada počneš in te sprošča? (risanje? barvanje? branje?) Smiselno bi bilo, da bi si svoje popoldne organizirala tako, da kombiniraš šolsko delo z gibanjem v naravi in druženjem z vrstniki (sprehod s prijateljico je lahko kombinacija vsega). Pred spanjem vsaj 30 do 60 minut počni zgolj umirjene dejavnosti (brez šolskega dela, pa seveda tudi telefona).

Ko opaziš občutek "boj/beg", ne poskušaj telesa na silo prisiliti k sprostitvi. Sprejmi svoje vznemirjanje. Prisluhni telesnemu odzivu, misli, čustvom… Poskusi zgolj z vdihi in izdihi, na primer vdih 4 sekunde, izdih 6 do 8 sekund.

Namesto cilja "danes moram narediti vso šolo" si postavi cilj "10 minut bom delala samo eno nalogo".

Ko smo izčrpani, je začetek pogosto najtežji del.

Poskušaj postopoma v svoje življenje vnesti več aktivnosti, ki te sproščajo.

Bodi prijazna do sebe. Negativne misli preusmeri v vzpodbudne. Kaj bi svetovala prijateljici, ki o sebi razmišlja na tak način? Verjetno bi jo vzpodbujala. Torej bodi negujoča tudi do sebe!

Vse dobro želim.

Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja