krivda

Odgovor svetovalca:

Drago dekle!

Svojo težavo si na kratko opisala, vendar zelo na splošno. Nisi napisala, kakšno je bilo spolno nadlegovanje, kdaj se je to dogajalo, koliko si bila takrat stara, kdo je bil storilec, napisala si le, da se je to dogajalo dve leti v osnovni šoli, koliko si sedaj stara. Moj odgovor bo zato bolj splošen, kljub temu pa lahko zapišem, da zelo razumem tvojo težavo. Kot posledico doživetega spolnega nadlegovanja pred 10 leti se v odnosih do nasprotnega spola počutiš popolnoma popredmeteno, kot da predstavljaš samo predmet poželenja fantov, da ne vidijo v tebi celovitega človeka kot bio-psiho-socialno in duhovno celoto, ki ni le predmet, ampak subjekt, človek z vsemi svojimi čustvovanji, hrepenenji, pričakovanji, željami po doživljanju kvalitetnega, zadovoljujočega in osrečujočega partnerskega odnosa, ko partnerja doživljata medsebojno, vzajemno spoštovanje, naklonjenost, zaljubljenost, ljubezen, ki je mnogo več kot le zgolj telesna spolnost. Povrhu vsega pa te še preganjajo občutja krivde, kot da si ti bila (so)kriva za spolno nadlegovanje, ki si ga pred leti doživljala. Svojih travmatičnih izkušenj še vedno nisi prebolela, boš pa to težko sama, brez ustrezne pomoči.  

O spolni zlorabi otroka govorimo takrat, ko odrasla oseba uporabi dečka ali deklico za zadovoljevanje svojih spolnih potreb. Spolna zloraba ni samo spolni odnos. Je tudi otipavanje otrokovih spolnih organov, siljenje otroka, da se dotika spolnih organov odraslega, samozadovoljevanje pred otrokom, siljenje otroka, da gleda pornografske filme ali slike, da je navzoč pri spolnem odnosu odraslih, otroška prostitucija in drugo. Spolni napad oz. spolna zloraba je že tudi, če storilec kako drugače prizadene spolno nedotakljivost otroka (npr. nagovarjanje k spolnosti, opolzko govorjenje in nadlegovanje in podobno.). Pri vsem tem pa je krivda izključno na strani storilca.

Spolne zlorabe, še posebno otrok, imajo na žrtev praviloma zelo hude daljnosežne negativne posledice. Travmatični spomini žrtve, četudi potlačeni v podzavest in navidezno pozabljeni, prihajajo na dan v različnih situacijah, predvsem pa takrat, ko je to najbolj moteče in izrazito negativno vplivajo na odnose do nasprotnega spola, do partnerja, na doživljanje spolnosti, do svoje samopodobe. Travmatično izkušnjo spolne zlorabe je nujno potrebno preseči, razrešiti, o svoji travmi se je treba z nekom pogovarjati, svojo bolečino izpovedati, svojo travmo razumsko in čustveno predelati, preseči in zaključiti.

Najbolje je, da se takšna oseba zaupa strokovnjaku, ki bi jo razumel in bi ji znal pomagati, zelo priporočljivi pa so tudi pogovori z ženskami, ki so imele podobne izkušnje, ki so torej doživele spolno zlorabo. Kakšne drugačne učinkovite pomoči pravzaprav ni.

Pomoč ustreznega strokovnjaka (psihiatra, psihologa, psihoterapevta) lahko poiščeš med zasebniki, lahko pa tudi v kakšni svetovalnici ali dispanzerju. Za obisk npr. psihiatričnega dispanzerja ali Centra za duševno zdravje v katerem od zdravstvenih domov posebne napotnice svojega zdravnika ne potrebuješ, storitev je tudi brezplačna oz. sodi v okvir obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dovolj je, da jih pokličeš po telefonu in se dogovoriš za datum in uro obiska. S takšno pomočjo pa se ukvarjajo tudi različne druge institucije, društva, različni telefoni za pomoč idr.

Odloči se in poišči strokovno pomoč! Naj bo tvoje pisanje v našo spletno svetovalnico tvoj prvi korak, ki si ga storila in želim ti, da uspešno nadaljuješ z razreševanjem svojih stisk in težav, ki te mučijo.

Brane But, univ. dipl. psiholog