Krivda

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena Nika.

Čeprav te osebno ne poznam, ti izrekam sožalje ob izgubi tvoje drage babice. Lahko razumem, kako ti manjka, saj praviš da je bila edina, ki te je res znala potolažiti. Zato me tudi ne čudi, da te občasno misli vodijo k njej, da bi –ko ti je hudo-tudi sama najraje umrla. No, prepričan sem, da nisi kriva za njeno smrt, kvečjemu si jo držala pri življenju. Sam se spomnim svoje babice, kako si je podaljševala življenje, čeprav vsa bolna in nepokretna, ko je govorila, da bi rada še samo to dočakala, da naredim razred, pa letnik, pa da se izšolam,….vedno je našla nek cilj v zvezi z menoj, da mi je še stala ob strani. Dokler je telo ni izdalo. In predvidevam, da je bilo s tvojo babico podobno. Zato kar opusti misel, da si ti kriva za njeno smrt. Nenazadnje si še otrok, saj nisi mogla imeti ti skrb za njo, ali njeno zdravljenje. Glede na diagnozo, ji – kolikor se spoznam - ni bilo pomoči.

Ideja, da se zaupaš vašemu župniku, se mi zdi dobra. Moraš se namreč z nekom pogovoriti, v živo. Vse to, kar te boli in skrbi, moraš spraviti iz sebe. In manj pomembno je kdo je ta človek, katere stroke je. Najpomembneje je, da imaš občutek, da bi se mu lahko zaupala. Glede na to, kako ga opisuješ (sam ga ne poznam) zna biti pravi. Ko omenjaš, da ima izkušnje iz sistema zdravstva, za sebe pa navajaš kar nekaj diagnoz, opisov. Zato te bo razumel, četudi si pri verouku otrok, ki ne izstopa. Če ti je težko spregovoriti mu lahko tudi pišeš, tako kot si nam. Zagotovo ima elektronski naslov. Lahko mu celo prepošlješ tole sporočilo ali pa natisneš in mu pokažeš, da prebere in pogovor med vama bo stekel. Nam se pa tudi še lahko oglasiš, da bomo vedeli, kako ti gre. Celo življenje je še pred teboj. Res se včasih zdi, da bi se bilo najbolje umakniti nekam, kjer ni bolečine… a če umremo, tudi za vse radosti, ki jih lahko doživimo na tem svetu, ni več možnosti. Zato s tem ne gre prehitevati. Glede na to kako izkušnjo imaš z babico, mislim da boš tudi ti s časom prava oseba, za koga potolažiti. Morda bodo to tvoji vnuki, ali pa katere druge pomembne osebe v tvojem življenju, ki bodo potrebovale tolažbo. V tem lahko morda vidiš delček smisla, da se potrudiš živeti, vse drugo, kar tebe osrečuje, pa bolje poznaš sama. Le priložnost si daj in se sedaj, ko si potrta, odpri in spravi bolečino iz sebe.

Držim pesti za tebe,

Heliodor Cvetko, psiholog in psihoterapevt iz Svetovalnega centra Maribor.