Kolonija

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

iz tvojega zapisa lahko razberem, da si imela neprijetno izkušnjo s poletno kolonijo. Poletne kolonije imajo nek splošen način delovanja, vzgojitelji oz. prostovoljci pa so različni tako kot so si med sabo različni ljudje. Strinjam se, da ocenjevanje postav ni profesionalno. Tudi kolonija na splošno naj bi omogočala prijetno izkušnjo in druženje med vrstniki. Kakšni pa so dejanski odnosi pa je odvisno od posameznikov v koloniji. Je pa to dobra priložnost da spoznaš nekaj več o sebi, kako deluješ v neznani situaciji, kako si uspešna v navezovanju stikov, kako se odzivaš na različne situacije, kako reguliraš čustva in nenazadnje kako se znajdeš več dni brez staršev, kar vključuje tudi koliko starše pogrešaš. 

Glede na to, da si imela manj prijetno izkušnjo s kolonijo, tvoja želja po ponovnem obisku ni prav velika. Morda bo letos drugače, tega ne moreva vedeti. Morda je celo v drugi koloniji, z drugimi ljudmi drugače. Če se res ne vidiš v koloniji in ti tam ni všeč seveda to povej svojim staršem. Zaupaj jim svoje občutke in strahove ter pretekle izkušnje. Daj jim vedeti da je to, da te ne silijo v kolonijo, res nekaj kar ti veliko pomeni. Morda poišči alternativo, sama si omenila različne tabore, krožke, morda kakšne druge dogodke ki potekajo v tvoji bližini. 

Premisli in se odloči. Če boš imela še kakšno vprašanje smo ti na voljo. 

Lepe počitnice, 

Urška Koštomaj, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Ponovno pozdravljena, 

vidim da te res bremeni situacija s kolonijo in verjamem da ti je težko. 

Zakaj starši tako govorijo ti težko rečem. Morda sami niso imeli slabe izkušnje s kolonijo, morda so slabo izkušnjo imeli pa jih je ta izkušnja opolnomočila in so se kasneje lažje soočali s podobnimi situacijami, morda samo verjamejo vate in vedo da boš tudi ti zmogla, morda ti želijo omogočiti eno izmed življenjskih izkušenj itd. Lahko samo ugibava, lahko pa jih vprašaš zakaj tako želijo da se udeležiš poletne kolonije. V čem vidijo prednost. 

Od vsakega starša posebej je odvisno kako vzgaja svoje otroke. Kako posebej pripraviti otroka na zunanji svet ni pravila ali recepta. Splošno znano je samo to, da otroke ni dobro preveč 'zavijati v vato' in vse postoriti namesto njih. Ker kot si sama ugotovila v zunanjem svetu staršev ni ves čas na voljo in ti ne morejo pomagati. Zato pa si ljudje poiščemo prijatelje. Veliko lažje je svet raziskovati skupaj z nekom na katerega se lahko zaneseš. Tudi pomoč druge odrasle osebe je zelo dobrodošla. Tvoja izkušnja z vzgojiteljicami na koloniji me kar malo žalosti. Da niso pripravljene poseči vmes ko je to potrebno, ker vsega otroci med seboj tudi ne znajo rešiti. Morda to napišeš v knjigo pohval in izboljšav če jo imajo oziroma med svoje izkušnje če imajo to možnost. Morda bodo organizatorji na naslednjih letovanjih bolj pozorni. 

Zapomni si, ne glede na to kaj ti zavestno ali nezavedno omogočajo in učijo starši, je smer tvojega življenja odvisna od tebe. Poskusi razmišljati in se odzivati tako, da se boš iz vsake situacije največ naučila. 

Lep pozdrav, 

Urška Koštomaj, mag. psihologije