Knjiga-help

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

za domače branje so pogosto izbrane knjige, ki naslavljajo teme, ki so šolarjem v določenem starostnem obdobju blizu. Za mladostnike so to večinoma teme kot so ljubezen, prijateljstva, odraščanje, včasih pa tudi depresija, tesnoba in druge duševne težave. Zdi se mi, da čeprav praviš, da teh knjig “pač ne maraš”, je težava v bistvu v tem, da si se s knjigo morda preveč poistovetila in te je strah, da boš podobna junakinji iz knjige. Res je, da lahko branje o določenih temah sproži tudi negativne občutke in zato ni vedno sprostitveno ali prijetno. Kot ob žalostnem filmu, se lahko tudi pri knjigi zjočemo, nas je strah itd. To je še bolj verjetno, če tudi sami v svojem življenju prestajamo to, kar prestaja junak v knjigi. Nekateri sicer radi vidijo sebe v osebah iz knjig, saj na ta način v njih najdejo uteho, da niso sami in spodbudo, da obstaja rešitev. Vendar v kolikor doživljaš občutke tesnobe že pred branjem (hitro bitje srca, občutek, da ne prideš do sape, omotica, občutki strahu in zaskrbljenosti ter pomanjkanje zbranosti zaradi tega…), je smiselno, da najdeš osebo, kateri se lahko zaupaš. Najbolje bi bilo, da bi bila to učiteljica oz. učitelj slovenščine, pri katerem imate to obveznost in, ki te lahko vodi skozi branje. Če se tvoji simptomi poslabšajo, ti lahko pomaga tudi svetovalna služba. Strah je pogosto največji, ko ne vemo, kaj lahko pričakujemo. V kolikor svoje skrbi delimo z nekom, ki nas razume, uvidimo, da so težave rešljive in da ni nujno, da se naš strah kopiči in postane neobvadljiv. Poleg tega knjiga naslavlja le izkušnjo enega dekleta, ki morda sploh ne bo podobna tvoji. Gre za zgodbo, ki je zrasla v domišljiji pistaljice in zagotovo ne pomeni, da se boš v prihodnje tudi sama znašla v istih težavah, kot junakinja. 

V izboru knjige lahko vidiš tudi priložnost. Ko se poistovetimo z junakom, lahko skozi njegova doživljanja, razmišljamo o lastnih občutjih. Zdi se mi koristno, da bi med branjem vodila bralni dnevnik (ni ga potrebno nikomur pokazati, namenjen je le tebi). To lahko storiš tako, da po vsakem poglavju (ali nekaj poglavjih), zapišeš svoje misli o tem, kako je dogajanje v knjigi vplivalo nate in kako bi se sama spoprijela s tem, s čimer se spopada junakinja. Prepričana sem, da boš skozi branje knjige našla tudi veliko odgovorov na lastna vprašanja. Morda celo ugotoviš, da knjigo vzljubiš prav zato, ker naslavlja temo, ki je zate pomembna.

Želim ti prijetno branje, ki ti bo prineslo uteho in spodbudo za naprej.

Anadeja Bajzek, dipl. psihologinja (un)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

praviš, da je branje knjige tvojo tesnobo še povečalo in da ta še vedno traja. Kot sem omenila v prejšnjem odgovoru, je branje lahko zelo čustvena izkušnja, včasih v njej najdemo oporo, včasih lahko naše strahove še okrepi. Iz tvojega zapisa razumem, da te najbolj skrbi, da boš v prihodnosti doživela iste težave, kot dekle iz knjige. Dejstvo je, da ne moremo z gotovostjo napovedati, kaj nas še čaka in s čim se bomo morali spopasti. Vsak izmed nas lahko doživi obdobja tesnobe ali turobnosti, ki ji pogovorno rečemo tudi depresivnost. A pomembno je, da se zavedamo, da zaskrbljenost, žalost ali brezvoljnost še ne pomenijo, da imamo dejansko duševno motnjo (npr. depresijo ali anksiozno motnjo). Slednji lahko diagnosticira samo strokovnjak, zdravnik, v sodelovanju s kliničnim psihologom. 

Tesnobne občutke doživlja vsak izmed nas, sploh kadar se soočamo z novimi situacijami. Morda ti vstop v srednjo šolo predstavlja veliko spremembo, ki bo od tebe zahtevala, da se prilagodiš na novo okolje, nove ljudi in nove obveznosti. Ob vsem tem je normalno, da nas lahko stisne pri srcu, ko se sprašujemo, ali bomo zmogli. Morda so to skrbi, ki se skrivajo v ozadju tvojega strahu, da boš postala kot junakinja iz knjige. 

Torej, kaj narediti? Ko prepoznaš, da ti misli preplavijo skrbi, skušaj preusmeriti svojo pozornosti iz prihodnosti na sedanji trenutek. To lahko narediš tako, da si izbereš katerikoli predmet v tvoji okolici, se nanj osredotočiš in ga poskusiš čim bolj natančno opisati - kakšne barve je, kakšne oblike, iz katerega materiala je, kako velik je itd. Možne so tudi druge tehnike, ki jih najdeš tukaj: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/tehnike-preusmerjanja-misli/

Hkrati ti lahko pomaga, da preusmeriš pozornost na dihanje - npr. da vdihneš skozi nos in pri tem v mislih šteješ do 4, nato pa počasi izdihneš in pri tem šeješ do 6. To nekajkrat ponoviš, dokler ne čutiš, da se je napetost zmanjšala.

Pogosto skrbi o prihodnosti prevzamejo naše misli do te mere, da pozabimo, da ko se osredotočamo nanje, zamujamo to, kar se dogaja v sedanjosti. Zapisala si, da ti je med vikendom po navadi bolje. Pomisli, kaj je tisto, kar ti med vikendom prinaša sprostitev in poišči čas za to tudi med tednom. Ko si vzamemo čas, za drobne trenutke, ki nam prinašajo srečo in ugodje (npr. druženje s prijatelji, družino, igra s hišnim ljubljenčkom, sprehod v naravi, ogled filma…), lažje prebrodimo stresna obdobja ali obdobja turobne zime, ki za marsikoga prinese tudi malo “depresivno” razpoloženje.

Ne pozabi, da knjiga, ki si jo brala ni tvoja biografija. Si edinstvena oseba, s svojimi izkušnjami in svojo zgodbo lahko napišeš le ti.

Lep pozdrav,

Anadeja Bajzek, dipl. psihologinja (un)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

veseli me, da se je tesnoba vsaj malo zmanjšala. Tudi v prihodnje upam, da ti bodo napotki iz prejšnjega odgovora koristili pri tem, da se zmanjšajo tvoje skrbi. Iz tvojega zapisa domnevam, da trenutno doživljaš težko obdobje in se ta stiska najbolj izrazi, ko moraš v šolo. Mama ti verjetno predstavlja oporo in varnost, zato si je želiš ob sebi. 

Da ti lahko bolje svetujem, bi te prosila, da mi poveš, kakšne misli ti gredo po glavi, ko se odpravljaš v šolo? Ali so se ti občutki pojavili to leto ali si se že kdaj prej tako počutila? Pomagalo bi mi, če mi poveš, kakšni so tvoji odnosi s sošolci, ali doživljaš veliko pritiska glede ocen, ali je katera druga sprememba v šoli ali doma, ki bi ti lahko povzročala skrbi?

V vsakem primeru je dobro, da še vedno, kljub stiski, greš v šolo. Sploh, če se ta pojavi le zjutraj, je pomembno, da jo poskušaš premagati. Kadar se vdamo strahu in negativnim čustvom ter se izogibamo situacijam, ki naš strah povzročijo, se ta čustva pogosto le še okrepijo. Lahko si vsak dan, ko prideš iz šole zapišeš eno lepo stvar, ki se ti je zgodila in se nanjo spomniš, ko se zjutraj spet pripravljaš za šolo. Prav tako pa si zjutraj lahko napišeš še eno stvar, ki se je veseliš (npr. pouka svojega najljubšega predmeta, sošolcev in prijateljev, odmora…) . Tako boš misli preusmerila k pozitivnim vidikom obiskovanja šole.

Lep pozdrav,

Anadeja Bajzek, dipl. psihologinja (un)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

priporočam ti, da poskusiš s katero tehniko, s katero boš preusmerila negativne misli že zjutraj, pred obiskom šole. Vzpostavi si jutranjo rutino, ki te bo spravila v dobro voljo - npr. poslušanje glasbe med tem, ko se pripravljaš, branje zabavne knjige, ko zajtrkuješ, pogovor z družinskim članom itd. Poskusi tudi katero od tehnik, ki sem jih omenila v prejšnjem odgovoru - torej, da si zvečer ustvariš seznam lepih stvari, ki so se ti zgodile v šoli in, da si zjutraj poskušaš v misli priklicati trenutke, ki te še čakajo in se jih veseliš.

Že če si vzameš nekaj minut, da se spraviš v dobro voljo in ustaviš negativne misli, bodo tvoja jutra postala lažja. Morda boš celo komaj čakala, da greš v šolo. 

Lep pozdrav,

Anadeja Bajzek, dipl. psihologinja (un)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

tudi pri tvojih letih so lahko čustva domotožja še vedno prisotna. Ker se, kot praviš, v šoli počutiš bolje in ti razen zjutraj, ta čustva ne povzročajo večjih težav, naj te to ne skrbi preveč. Možno je tudi, da se bodo tekom šolskega leta izboljšala sama po sebi. Verjetno se ta sprememba ne bo zgodila iz danes na jutri, zato poskušaj ostati potrpežljiva.

 

Lep pozdrav, 

Anadeja Bajzek, dipl. psihologinja (un)