Vprašanje:
Klinični psiholog
Tema: Samopoškodbe
-
In
Inja3457
Inja3457
Objavljeno: 05 feb. 2022 21:20
Pozdravljeni,
moj zdravnik me je nekej mesecev nazaj napotik k klinicnemu psihologu ampak mene je strah it ker nevem kaj bom mogla delat.
Stara sem 17 ampak bom v casu pregleda pri klinicnem psihologu ze 18.Ali morajo na prgled z mano starsi(z njima se ne razumem)? Ali lahko pride prijateljica (stara je 45 in mi je kot mami)?
Ali bo zelel videti moje samoposkodbe in kaj ce mu jih ne zelim pokazati?
Bo kaj povedal starsem oziroma v kaksnem primeru jih mora obvestiti?
Ali me bo pregledal(visino,tezo…)?
Kako sploh poteka pregled/posvet?
Kaj moram imeti s seboj?
Koliko casa traja in kolikokrat bom morala k njemu?
Kaj me bo vprasal?
Kaj lahko naredi ce mu povem da vcasih razmisljam o samomoru?
Kaj ce ne zelim odgovoriti na njegovo vprasanje?
Bo cudno ce se zacnem jokati?
Lep pozdrav in hvala! -
Uredništvo
Tina Rzeničnik Uršič
Objavljeno: 05 feb. 2022 21:21
Odgovor svetovalca:
Pozdravljena!
Prva obravnava pri kliničnem psihologu je namenjena temu, da mu poveš čim več o sebi, seveda tudi o tvojih težavah. Če je zdravnik precenil, da bi bilo dobro, da obiščeš psihologa, zagotovo za to obstajajo razlogi kajne? Strah je čisto odveč, verjamem, da je prisotna nervoza, saj je to nova, neznana situacija, večini je na začetku malce nelagodno, a velika večina se tudi kmalu po začetku pogovora sprosti. Psiholog je tam, da ti pomaga pri raziskovanju izvora tvojih težav in pri tem, da skupaj poiščeta primerne oziroma izvedljive rešitve. Psiholog te v prvem razgovoru večji del le posluša, da si lahko ustvari čim širšo sliko o tebi in tvojih težavah. Če boš kakšne pomembne informacije izpustila pa te bo še dodatno povprašal. Prvi razgovor je običajno daljši, traja nekje do ure in pol, naslednje obravnave pa trajajo nekje 50 minut. Kolikokrat boš morala k njemu, pri tem pa ni nekega pravila, saj se o tem stalno, sproti dogovarjata.
Na pregled lahko odideš brez staršev. Potrebuješ zdravstveno izkaznico. Lahko gre s tabo oseba, ki ji najbolj zaupaš, sproti se boš potem s psihologom dogovorila kakšen potek prvega srečanja si želiš, zagotovo bo upošteval tvoje želje. Samopoškodb ti ni treba pokazati če ne želiš, je pa dobro da se o njih pogovoriš, torej, da jih ne zamolčiš, saj bo drugače lahko psihologova pomoč okrnjena, ker ne bo imel vseh relevantnih informacij o tvojem funkcioniranju. Prav tako je dobro, da mu zaupaš svoje samomorilne misli, iz istega razloga kot sem zapisala že prej, torej za kvalitetnejši načrt, dobro postavitev ciljev obravnave ter na splošno za pomoč. Vsekakor ne bo čudno, če se začneš jokati. Dobro je, da svoja čustva izrazimo in jih ne zadržujemo v sebi, saj si tako delamo le škodo. Psihologi to še kako dobro razumejo.
Na splošno bi te zelo podprla, da odideš na pregled. S tem lahko narediš zase veliko pozitivnega.Če boš imela še kakšne dileme kar vprašaj, drugače pa se le pogumno naroči v klinično-psihološko ambulanto.
Lep pozdrav,
Tina Rzeničnik Uršič, mag. psihologijeCitiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.